V nedeljo se je v Bavarskih Alpah začelo zasedanje držav G7, letos v organizaciji Nemčije. Voditelji zbranih držav so v luči svetovne geopolitične nestabilnosti izrazili enotnost, nemški kancler Olaf Scholz je kot gostitelj poudaril, da države "združuje vera v demokracijo in pravno državo".
Skupino sestavljajo Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Združeno kraljestvo in ZDA. Na letnih srečanjih sodelujejo tudi predstavniki Evropske unije, a organizacija ni vključena v rotacijo predsedstva. EU na zasedanju letos zastopata predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
Na dvorcu Elmau blizu Garmisch-Partenkirchna so voditelji v prvi vrsti izrazili solidarnost z Ukrajino, ki jo je februarja letos napadla soseda Rusija. Države na čelu z ZDA so Ukrajini obljubile nadaljnjo podporo, "dokler bo potrebno", kancler Scholz pa je v nagovoru medijem povedal, da Putin ni pričakoval takšne enotnosti Zahoda pri podpori Ukrajini.
Države G7 obljubljajo "finančno, humanitarno, vojaško in diplomatsko podporo Ukrajini", je zapisano v osnutku deklaracije, poroča Bloomberg. Voditelji razmišljajo o uporabi prihodkov iz tarif na ruski uvoz za pomoč Ukrajini.
Danes so voditelji pozvali države članice OPEC, torej večje izvoznice nafte, da s povečano proizvodnjo pomagajo sprostiti naftne trge. OPEC se sestane v prihajajočih dneh, do sedaj pa so se članice združenja povečanju izvoza kljub nihajnosti na trgih izogibale.
Nič več ruskega zlata
Med prvimi ukrepi, ki so jih sprejeli na zasedanju, je bila prepoved uvoza ruskega zlata. Predlagatelj je bila britanska vlada, pridružile so se ji Japonska, Kanada in ZDA. Ostale države naj bi se ukrepu pridružile v torek. Zlato je pomemben izvozni artikel za Rusijo, saj predstavlja približno pet odstotkov izvoza, največ pa ga konča v Združenem kraljestvu. Izpad prilivov za Rusijo je ameriški predsednik Joe Biden ocenil na več deset milijard dolarjev.
London je svetovno središče trgovine z zlatom. A glede na to, da je združenje London Bullion Market Association, ki določa standarde na trgu, Rusijo s seznama akreditacij črtalo že v marcu, analitiki ocenjujejo, da je dogovor voditeljev G7 zgolj simboličen in ne bo imel dodatnega ekonomskega učinka.
Oziranje proti Kitajski
Zahodnim državam težav ne povzroča le ruska agresija nad Ukrajino, ampak tudi vzpenjajoča se velesila Kitajska. Pobuda Pas in cesta (Belt and Road Initiative, angl.), s katero Kitajska prek infrastrukturnih projektov vzpostavlja prisotnost v revnejših državah sveta, do sedaj še ni doživela omembe vrednega odgovora Zahoda.
Lansko leto je Biden neuspešno skušal zagnati pobudo Build Back Better World, poimenovano po njegovem domačem infrastrukturnem in podnebnem načrtu. Takrat ostale članice G7 niso bile dovolj zainteresirane za finančne prispevke. Podoben program je bil letos preimenovan v Partnerstvo za globalno infrastrukturo in investicije (Partnership for Global Infrastructure and Investment, angl.), ZDA pa pozivajo k zbiranju zasebnih in javnih sredstev v višini 600 milijard dolarjev v naslednjih petih letih.
Sredstva naj bi bila namenjena državam v razvoju. Med napovedanimi projekti so investicija v sončno energijo v Angoli v višini dveh milijard dolarjev, 600 milijonov dolarjev vredna pogodba za izgradnjo podmorskega kabla med Singapurjem in Francijo ter 14 milijonov dolarjev za študijo izgradnje manjšega modularnega jedrskega reaktorja v Romuniji.
Eno od ključnih področij pobude bodo informacijske tehnologije, ZDA pa želi predvsem ponuditi alternativo za vzpostavitev 5G-omrežij, kjer trenutno prednjači kitajski velikan Huawei.
ZDA so se zavezale k prispevku v višini 200 milijard dolarjev; ni pa še znano, kolikšen del sredstev bo prišel iz zasebnih virov, kolikšen pa iz javnih.
Zasedanje vrha se nadaljuje danes in jutri. Na agendi so še globalna prehranska varnost, ki je ogrožena zaradi vojne v Ukrajini, voditelji pa se skušajo dogovoriti tudi o omejitvi cene ruske nafte, poroča Bloomberg. Glavni pobudniki za tovrsten ukrep so pogajalci iz ZDA in Italije.