Devet držav, Nemčija, Francija, Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Danska, Irska, Združeno kraljestvo in Norveška, je včeraj v belgijskem mestu Oostende podpisalo dogovor o spodbujanju vetrne energije v Severnem morju.
Obenem pripravljajo pakt za varovanje kritične infrastrukture v Severnem morju, poroča Bloomberg.
Predstavniki držav, ki imajo interese v Severnem morju, so se dogovorili, da bodo pripravili pakt za skupno zaščito ključnih podmorskih plinovodov in energetskih kablov, telekomunikacijskih povezav in vetrnih elektrarn.
Preberi še
Okoljski ekonomist Sonnenschein : 'Ne moremo čakati na čudež za zmanjšanje izpustov'
Jedrska energije in plin na ravni EU prehodno opredeljeni kot zeleni energiji, a to jezi okoljevarstvenike.
21.04.2023
Nemčija se dokončno poslavlja od jedrske energije
V letu 2022 je Nemčija elektriko iz jedrskih elektrarn nadomestila s tisto iz termoelektrarn na premog.
14.04.2023
Uhajanje plina na Severnem toku posledica eksplozije
Ugotovitev švedske preiskave krepi sume o sabotaži ključnega plinovoda.
06.10.2022
Na plinovodu Severni tok odkrili še četrto luknjo
Dve luknji, iz katerih uhaja plin, sta v švedski izključni ekonomski coni, dve pa v danski ekonomski coni.
29.09.2022
Kakšen bo odziv Evrope na domnevno sabotažo Severnega toka?
Cena plina je narasla, nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel poziva k dialogu s Putinom.
28.09.2022
Nov udarec za Evropo: Norveška bi lahko omejila izvoz elektrike
Država je ena največjih evropskih izvoznic električne energije, približno petino svoje proizvodnje pošlje sosedam
08.08.2022
Evropski plin dražji zaradi omejene norveške dobave
V današnjem trgovanju je nizozemska enomesečna pogodba za zemeljski plin pridobila do 7,9 odstotka.
12.07.2022
Dokument, ki ga je pridobil tudi Bloomberg News, predvideva uporabo brezpilotnih letal za spremljanje ključnih lokacij. V načrtu je vzpostavitev čezmejne platforme za izmenjavo informacij o varnostnih incidentih in omogočanje ukrepanja za pomoč v teritorialnih vodah držav članic.
Tarče so tudi električni kabli in vetrne elektrarne
Od septembrskih napadov na Severni tok so članice Nata okrepile nadzor s sateliti, letali, ladjami in podmornicami nad Severnim in Baltskim morjem. Zavezništvo uradno še ni ugotovilo, kdo je izvedel eksplozije na plinovodu, vendar so se povečali strahovi, da bi lahko evropsko podmorsko infrastrukturo ogrozil prikrit napad Rusije kot povračilni ukrep zaradi sankcij, povezanih z njeno invazijo na Ukrajino.
Norveška je zdaj največja dobaviteljica plina po plinovodih v Evropo in motnje dobave so glavna skrb, vendar obstajajo znaki, da so tarče tudi električni kabli in vetrne elektrarne. Po eksplozijah v Baltskem morju se je v središču pozornosti znašla skoraj nemogoča naloga zaščite kilometrov podmorske infrastrukture.
"Kot je kruto pokazalo preteklo leto, moramo učinkovito zaščititi svojo industrijo na morju," je novinarjem v mestu Oostende dejal nemški kancler Olaf Scholz. "Evropska unija (EU) in Nato imata pri tem pomembno vlogo."
Skupna preiskava radiotelevizij na Danskem, Norveškem, Švedskem in Finskem, o kateri so poročali pred tednom dni, je pokazala, da ima Rusija v Severnem morju floto vohunskih plovil, ki delujejo pod krinko ribiških in raziskovalnih ladij. Te naj bi bile opremljene z instrumenti za podvodni nadzor, kar jim omogoča zbiranje informacij o lokacijah za izvedbo potencialnih sabotaž.
Po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen je EU skupaj z Natom ustanovila skupno delovno skupino, ki bo pripravila program odpornosti na področju kibernetske varnosti in energije. Rezultati bodo po njenih besedah predstavljeni na vrhu Nata julija.
"Energetski sektor je vse bolj prepleten z geopolitičnimi tveganji," je v intervjuju za Bloomberg dejal Fatih Birol, izvršni direktor Mednarodne agencije za energijo.
Zelena energija s severa
Na ponedeljkovem vrhu se je devet vlad zavezalo, da bodo Severno morje spremenile v eno največjih svetovnih središč za obnovljivo energijo. Skupni cilj je do leta 2030 v Severnem morju namestiti 120 gigavatov zmogljivosti vetrnih elektrarn na morju, do leta 2050 pa 300 gigavatov.
Danska premierka Mette Frederiksen je opozorila, da je "brutalna ruska vojna v Ukrajini pokazala, da moramo več energije proizvesti sami", francoski predsednik Emmanuel Macron pa je poudaril, da mora vetrnice proizvajati evropska industrija. Večina vetrnic je sicer trenutno proizvedenih na Kitajskem, kar velja tudi za sončne celice.
Nemški kancler Scholz pa je po poročanju Slovenske tiskovne agencije (STA) dejal, da je širitev proizvodnih kapacitet priložnost tudi za morebiten izvoz električne energije, saj bi Evropa lahko postala regionalni dobavitelj zelene energije.