Po včerajšnjem uhajanju plina iz plinovoda Severni tok vse več evropskih voditeljev meni, da je poškodba posledica sabotaže. Cena plina v Evropi je ob novici narasla, saj je le nekaj ur po odkritem puščanju plina v Baltsko morje ruski Gazprom sporočil, da je zaradi pravnega spora ogrožen tudi pretok po ukrajinskem tranzitnem sistemu.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je opozorila, da bo Evropa izvedla "kar najmočnejši odziv", če se bo izkazalo, da je bila škoda na plinovodih Severni tok 1 in 2 namerna. Dejala je, da je kakršna koli namerna škoda evropski energetski infrastrukturi "nesprejemljiva".
Visoki predstavnik Evropske unije (EU) za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell podobno meni, da se puščanje zdi kot posledica "namernega dejanja," za namerne posege v evropsko energetsko infrastrukturo pa je napovedal "robusten in združen odziv". Obljublja tudi, da bo EU nadgradila svojo energetsko varnost.
Med prvimi, ki so dejanje označili za sabotažo, so bili nemški in ameriški uradniki. Ti so se sklicevali predvsem na navedbe švedskih seizmologov, da so pred puščanjem plina v švedskih in danskih vodah Baltskega morja zaznali dve eksploziji. "Lahko povem, da gre po vsej verjetnosti za sabotažo," je danes na švedski televiziji dejala švedska zunanja ministrica Ann Linde.
Rusija je medtem izvedla referendume na zasedenih območjih Ukrajine in se pripravlja na aneksacijo ozemlja. Mednarodna skupnost je referendume označila za nelegalne, ukrajinska vojska pa nadaljuje s poskusi, da bi ponovno pridobila izgubljeno ozemlje.
Angela Merkel se zavzema za dialog s Putinom
Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je pozvala k dialogu z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kar naj bi ustvarilo več "manevrskega prostora". Državnica je bila v 16 letih na čelu največjega evropskega gospodarstva z ruskim predsednikom pogosto v stiku.
"Da vzamemo njegove besede resno in jih ne zanemarimo kot blefiranje, temveč se z njimi resno spoprimemo, ni znak šibkosti ali koncesij, ampak dokaz politične inteligence," je na dogodku v Berlinu včeraj dejala bivša prva dama Nemčije, ki je položaj zapustila konec lanskega leta. "Taka inteligenca pripeva k ohranjanju in širjenju manverskega prostora," je še dodala.
Trenutna nemška vlada sicer Rusijo že več mesecev obtožuje, da vire energije uporablja kot vojno orožje, a obenem kancler Olaf Scholz skupaj s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom pušča odprte kanale za komunikacijo in dialog s Putinom.
Finski predsednik Niinistö: Putin je postavil vse na kocko
Finski predsednik Sauli Niinistö je v včerajšnjem intervjuju za CNN dejal, da je Putin, s katerim se je Niinistö večkrat sestal, z zadnjimi potezami "postavil vse na kocko", kar nakazuje, da se kljub nezavidljivemu položaju ne misli predati.
Niinistö je že pred meseci opozoril, da ruski voditelj v Ukrajini postopa manj previdno in agresivneje, kot je bilo zanj značilno v preteklih letih.
Bloomberg
Finska, ki si z Rusijo deli 1.300 kilometrov dolgo mejo, je nedavno spremenila dolgoletno obrambno politiko in zaprosila za članstvo v zvezi NATO. Rusija je nedolgo zatem prekinila dobavo plina v državo in zagrozila s posledicami pridružitve zahodnemu zavezništvu. Niinistö kljub napetostim ne verjame, da je Finska ogrožena.
"Menim, da ima Rusija trenutno precej preglavic v Ukrajini, zato verjetno ne more izvajati manevrov kje drugje. Ne zdaj ne v bližnji prihodnosti," je dejal v intervjuju.
Na finsko-ruski meji so se ta vikend vile kolone vozil, saj je po Putinovi napovedi delne mobilizacije mnogo Rusov, zlasti mlajših moških, skušalo zapustiti državo. V torek je sodeč po podatkih finske obmejne straže na Finsko prispelo dvakrat več Rusov kot teden prej. Prišlekov je bilo 6.453, kar je znižanje glede na vikend in pod predpandemskimi ravnmi.
Cena plina narasla za 14 odstotkov, danes upada
Čeprav je cena za terminske pogodbe na nizozemskem vozlišču po novici o uhajanju plina na Severnem toku narasla, je večji udarec predstavljalo opozorilo Gazproma o prekinitvi pretoka prek Ukrajine.
Cena plina je okrog 14. ure v Amsterdamu pri 194,5 evra za megavatno uro, potem ko je v zadnjih dveh dneh ponovno narasla nad 200 evrov. V današnjem trgovanju je izgubila dobrih šest odstotkov.
"Glede na to, da se plin ni pretakal po plinovodu Severni tok 1, bo kratkoročni učinek na cene plina predvidoma omejen, toda dolgoročne implikacije o vrnitvi pretoka – če se bo ta sploh vrnil – so zelo negotove," je v raziskovalnem poročilu zapisal Fabian Rønningen, višji analitik pri Rystad Energy.
Severni tok 1 ne bo deloval vsaj do 26. oktobra, je sporočil operater plinovoda. Po ukrajinskem tranzitnem omrežju se v Evropo steka manjši del plina, okrog 40 milijonov kubičnih metrov na dan oziroma le desetina skupnega pretoka po ruskih plinovodih v letu 2021.
Evropski plinohrami se še naprej polnijo, trenutno so napolnjeni okrog 87-odstotno. Solidne ravni skladiščenega plina bodo še posebej pomembne sedaj, ko bo pretok po ruskih plinovodih dalj časa prekinjen.
Zaradi dogajanja v Evropi raste tudi cena plina v Aziji, saj bi popolna prekinitev ruske dobave pomenila še večji uvoz utekočinjenega plina (LNG) v Evropo, kar povečuje svetovno povpraševanje in dviga ceno tega energenta.
.webp){kind=icon}
