Svetovna banka: Povečanje posojilne sposobnosti razvojnih bank

Na zasedanju Svetovne banke v ameriški prestolnici so države članice podprle ukrepe za povečanje mednarodne posojilne sposobnosti razvojnih bank v naslednjem desetletju, in sicer v višini do 50 milijard dolarjev. V Washingtonu ta teden poteka spomladansko srečanje Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in Svetovne banke. Finančni ministri, guvernerji centralnih bank ter predstavniki finančnega sektorja in civilne družbe, med katerimi je tudi slovenska delegacija, razpravljajo o aktualnem dogajanju v globalnem gospodarstvu.

Predsednik glavnega nosilca razvojnega financiranja po svetu David Malpass je pojasnil, da so razgovori s članicami Svetovne banke prinesli znamenja napredka o več zadevah, tudi glede potrebe po večji preglednosti dolgov, večjega razvojnega financiranja in ambicioznejših podnebnih ukrepov, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA).

"Naše države članice so podprle ukrepe, ki lahko v naslednjih desetih letih dodajo do 50 milijard dolarjev posojilne zmogljivosti Mednarodne banke za obnovo in razvoj," je povedal Malpass. Glede na to, da finančne zmogljivosti še zdaleč ne dosegajo potreb po virih za razvoj in naslavljanje podnebnih sprememb, bo po njegovih besedah nujno še okrepiti globalna prizadevanja.

Novi dokument opredeljuje delovanje Svetovne banke, ki se bo v prihodnje osredotočila na odpravo skrajne revščine in spodbujanje razvoja, pri čemer Malpass meni, da bo treba za doseganje teh ciljev doseči "močnejšo osredotočenost na trajnost, odpornost in vključenost". Poleg tega dokument navaja tudi predloge za podporo razvoju zasebnega sektorja in spodbujanje zasebnega kapitala.

K reformnim ukrepom je Svetovno banko v razpravi o razvoju mednarodnih razvojnih bank pozvala tudi ameriška finančna ministrica Janet Yellen, medtem ko je francoski gospodarski minister Bruno Le Maire ocenil, da je pred odločevalci zgodovinska priložnost, da državam v razvoju skozi reformo razvojnih bank zagotovijo potrebna finančna sredstva.

Svetovna banka v obnovo ukrajinske energetske infrastrukture

Nemški Deutsche Welle (DW) se je medtem na svoji spletni strani razpisal o pomoči mednarodnih posojilodajalcev Ukrajini. Marca je Svetovna banka skupaj z ukrajinsko vlado in Evropsko komisijo (EK) ocenila, da bo za obnovo in okrevanje Ukrajine v naslednjih desetih letih potrebnih vsaj 411 milijard evrov, ugotavljajo pri DW. Po podatkih Svetovne banke Ukrajina samo letos potrebuje 14 milijard evrov za kritične naložbe v obnovo, finančna vrzel pa znaša približno 11 milijard evrov.

Svetovna banka je v zvezi z obnovo Ukrajine napovedala tudi načrt za zagotovitev 200 milijonov dolarjev za pomoč oblegani državi pri obnovi energetske in ogrevalne infrastrukture, medtem ko bodo drugi partnerji prispevali dodatnih 300 milijonov dolarjev, ko se bo projekt razširil.

Sredstva bodo uporabljena za nujna popravila ukrajinske energetske infrastrukture, ki je bila glavna tarča obnovljene ruske spomladanske ofenzive. Po besedah Anne Bjerde, izvršne direktorice Svetovne banke, je energetska infrastruktura v državi v zadnjem letu utrpela za 11 milijard dolarjev škode, zato nujno potrebuje pomoč. Izpadi električne energije, ki so posledica škode na infrastrukturi, so namreč po njenem prispevali k pomanjkanju hrane, ogrevanja in vode.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar