Saga o ameriškemu dolgu hromi finančne trge

Minuli začetek tedna so vlagatelji na Wall Streetu začeli v tipični ponedeljkovi zadržanosti, kar je bila posledica poglabljanja posojilnih standardov bank zaradi težav, s katerimi se te soočajo v razmerah naraščajoče inflacije in višjih obresti. Zato so borzni indeksi začetek tedna sklenili z mešanimi rezultati: S&P 500 je pridobil 0,05 odstotka, Nasdaq je napredoval za 0,18 odstotka, Dow Jones pa izgubil 0,17 odstotka vrednosti.

Tudi torek onkraj luže ni potekal v nič kaj bolj prešernem trgovalnem razpoloženju, saj so vsi pomembnejši indeksi nazadovali v pričakovanju sredinega negativnega poročila o aprilski inflaciji. Na koncu se je izkazalo, da se pesimistične napovedi ne bodo uresničile; inflacija je resda ostala precej nad ciljno vrednostjo ameriške centralne banke Fed, vendar je od marca nazadovala na letno raven 4,9 odstotka.  

Spodbudne – ali zgolj ne tako klavrne – napovedi so se odrazile v nekaterih pozitivnih popravkih pomembnejših borznih indeksov. S&P 500 je v sredo denimo narasel za 0,45 odstotka, Dow Jones minimalno nazadoval (–0,09 odstotka), Nasdaq pa padel za 0,63 odstotka.

Vseskozi pa je razpoloženje trgov kvarilo kupčkanje ameriških političnih elti, ki jih predsednik Joe Biden nikakor ne more pregovoriti v odobritev povišanja zgornje meje državnega dolga. Ta znaša že 31.400 milijard dolarjev, a to – za razliko od potrditve njegovega povečanja – niti ni tako pomembno. Časa za poenotenje stališč naj bi po besedah tamkajšnje finančne ministrice Janet Yellen imeli do začetka junija, po tem datumu pa lahko Združene države Amerike (ZDA) zaidejo celo v bankrot.

Čeprav so možnosti za takšen scenarij pičle, pa to zlasti republikancev ne odvrača od izrabe zvečine tehničnega vprašanja zviševanja ameriškega državnega dolga kot vzvoda pritiska na predsedniško administracijo v rokah demokratov.

Politične igre v Washingtonu v že tako negotovem ozračju trdovratnih težav v bančnem sektorju in nepomirljive inflacije delujejo kot povečevalno steklo, ki krepi vpliv negativnih gospodarskih napovedi – zlasti recesije – na razpoloženje tamkajšnjih potrošnikov. Zadnje ankete Univerze v Michiganu namreč kažejo, da je našteto dodobra načelo zaupanje potrošnikov, ki se je spustilo na najnižjo raven v zadnjega pol leta (s 63,5 točke na 57,7 točke).  

Točno v tem duhu se je na ameriških borzah odvil konec delovnega tedna, saj so indeksi v četrtek trgovali mešano, čeprav je poročilo ministrstva za delo pokazalo, da je inflacija na ravni cen proizvajalcev skorajda padla na ciljno raven Feda. Indeks cen na ravni proizvajalcev je namreč v ZDA aprila na mesečni ravni narasel za 0,2 odstotka, na letni ravni pa so se cene povišale za 2,3 odstotka.

A vpliv politične negotovosti, ki veje s Kapitolskega griča, se kaže ravno v tem, da ko se popravi eden od ključnih gospodarskih kazalcev, to nima tolikšnega vpliva kot na drugi strani njegovo morebitno poslabšanje.

Prekletstvo samouresničujoče prerokbe se je zato okrepilo zaradi obnovljenih strahov glede stabilnosti ameriškega bančnega sektorja, saj so banke po prevzemu First Republic Bank v začetku maja zaostrile pogoje izdajanja posojil, navaja Bloomberg. Za takšno potezo naj bi se odločila skoraj polovica ameriških bank, še dodajajo v poročilu.

 

 

S&P 500 je zato v četrtek nazadoval za 0,17 odstotka, Dow Jones za 0,66 odstotka, Nasdaq pa je narasel za 0,18 odstotka.

Zložno, a vztrajno drsenje indeksov se je nadaljevalo tudi v petek, ko je na dan prišlo omenjeno poročilo o negativnem trendu zaupanja potrošnikov.

Redka pozitivna stalnica v iztekajočem tednu je bil dolarski indeks, ki je do konca tedna pridobil 1,4 odstotka, kar je največ od začetka marca.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar