.webp){kind=icon}
Potem ko so evropski voditelji na marčevskem Svetu Evropske unije (EU) potrdili pobudo oziroma predlog Evropske komisije, da se za potrebe dobave orožja Ukrajini izoblikuje sistem skupnih nabav streliva, se zapleta pri določanju kriterijev oborožitvenih razpisov.
Kakor je bilo dogovorjeno, naj bi bile dobave topniškega streliva kalibra 155 milimetrov, ki ga najbolj primanjkuje Ukrajini, zagotovljene z dodatnima dvema milijardama evrov, pridobljenima v okviru evropskega instrumenta za mir (EPF). S prvo milijardo bodo državam, ki bodo dobavile granate iz svojih skladišč, izplačana nadomestila. Druga milijarda evrov pa je namenjena skupnim nabavam streliva za Ukrajino. K temu projektu, ki ga bo po pospešenih postopkih izpeljala evropska obrambna agencija (EDA), je pristopila večina držav članic EU, pa tudi Norveška.
Cilj novosti na področju varnostne politike EU je nižanje cen orožja, prek tega pa izoblikovanje enotnega evropskega orožarskega industrijskega kompleksa oziroma njegova krepitev, kar predstavlja tretji steber projekta. Postopek skupnih nabav naj bi namreč izključeval nakupe v neevropskih oziroma tretjih državah. Prvo naročilo naj bi bilo po napovedih izpeljano že maja.
Vendar se po poročanju agencije Reuters po uvodnem navdušenju zdaj zatika pri besedilu, ki določa, katera podjetja se lahko prijavijo na omenjene razpise. Medtem ko naj bi bile podrobnosti naročila iz prvega stebra (tj. obstoječih zalog streliva držav članic) javnosti predstavljene že v naslednjem tednu, ugotavlja Reuters, pa se države ne morejo zediniti pri vprašanju izvedbe naročil iz drugega stebra.
Po navedbah diplomatskih virov je trenutno namreč določeno, da naj bi bila do naročil upravičena "evropska podjetja" in tista iz Norveške. Francija se s tem ne strinja in je v tabor privržencev strožje opredelitve kriterijev razpisov pridobila še Grčijo in Ciper. Slednja skrbi, da bi naročila za izdelavo topniške municije dobila tudi nekatera turška podjetja. Pariz naj bi si zato močno prizadeval za majhno, a ključno spremembo besedila, kjer bi "evropska podjetja" zamenjali za "podjetja iz EU".
A razen omenjenih naj francoski predlog ne bi prepričal ostalih članic EU, saj naj bi te zavrnile poskuse za spremembo besedila.
Uradniki iz Nemčije, Poljske in Nizozemske menijo, da bi prevelike omejitve v dobavnih verigah povzročile zamudo pri dobavi streliva Ukrajini. Njihov dvom izvira iz dejstva, da razpoložljive kapacitete evropskih orožarskih podjetij po ocenah strokovnjakov niso zadostne, da bi EU z njimi uspela uresničiti zastavljeni cilj dobave milijona nabojev v 12 mesecih.
Prav časovna komponenta je glavna težava omenjenega zapleta, saj mora izvorno besedilo po zavrnitvi predloga v naslednjih dneh potrditi tudi Pariz. Predstavitev dogovora širši javnosti in začetek izvedbe naročila bi se tako lahko zamaknila še za nekaj dragocenih dni ali celo tednov, navaja Reuters. Vendar naj bi neuradni viri iz francoske diplomacije zagotavljali, da Pariz ne bo nasprotoval originalnemu besedilu, s čimer bodo že vnaprej pripravljeni postopki naročil lahko stekli relativno hitro, Ukrajina pa bo obljubljeno strelivo dobila v dogovorjenem roku.
