Kranjec: 'Davčna reforma brez izračunov?'; Verčič: 'Izpade kot blef'

Vlada Roberta Goloba ima ambiciozne rešitve glede prevetritve davčnega sistema, zaenkrat pa je javnosti postregla samo z drobtinicami. "Javno dosegljive informacije o davčni reformi so do sedaj relativno skope, zato jo je v tem trenutku težko komentirati," pravijo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Tudi davčni svetovalec Ivan Kranjec iz podjetja CMS se strinja in dodaja: "Kar pogrešam, so primeri ali vsaj konkretni izračuni po novih pravilih."

Prioritetna naloga vlade pri davčni reformi je po besedah premierja ugotoviti, kakšen je neto dohodek posameznikov, šele nato pa se bo lahko konkretneje ukvarjala s spremembami dohodninske zakonodaje. Sledilo bo ugotavljanje, kakšno je premoženje ljudi. "Slovenija je med najbolj obdavčenimi državami na svetu, ko gre za delo, in najmanj pri premoženju," je med drugim znova poudarjal Golob.

Komuniciranje izhodišč davčnih sprememb vlade je vse prej kot posrečeno. "Vladno komuniciranje se trudi posnemati strateško dvoumnost, v resnici pa izpade kot blef. Vse, kar je slišati, zveni po butalsko: 'Če bo špičasto, bodo vile, če široko, bo lopata,'" slikovito opisuje dr. Dejan Verčič, profesor na Fakulteti za družbene vede in partner v družbi Herman & partnerji. Po njegovem mnenju vlada – namesto da bi zmanjševala negotovost – počne obratno in si s tem žaga vejo, na kateri sedi. 

"Če pa se bodo odločili za sprejemanje sprememb zakona po skrajšanem postopku, ga bodo sprejeli do konca leta, se bo pa zataknilo pri podzakonskih aktih in prilagajanju informacijskega sistema. Zato je bolj realen datum 1. januar 2025," napoveduje Simič.

Brez izračunov

Glede davčne reforme je, kot rečeno, več neznank kot informacij. Vse, kar trenutno vemo, je, da se bo spremenilo vštevanje obdavčljivih dohodkov v davčno osnovo. Po novem naj bi namreč v davčno osnovo upoštevali vse dohodke, vključno s tistimi, ki se prej niso vštevali v davčno osnovo (npr. regres, stroški prevoza in prehrane) ali so bili oproščeni dohodnine (npr. socialni transferji). 

Poleg tega se bo namesto davčnih olajšav, ki znižujejo davčno osnovo, začel uporabljati sistem davčnih odbitkov, ki znižuje davčno obveznost. "Sama ideja o upoštevanju vseh dohodkov v davčno osnovo se mi zdi povsem ustrezna, saj dejansko izenačuje davčne zavezance pri določanju njihovih obdavčljivih prihodkov in posledično do upravičenosti do socialnih transferjev," ocenjuje Kranjec, ki prav tako pozdravlja idejo o sistemu davčnih odbitkov namesto olajšav.

Kljub temu Kranjec opozarja, da niso bili predstavljeni nobeni primeri ali vsaj konkretni izračuni po novih pravilih. "Ministrstvo ni predstavilo nobenih dohodninskih lestvic ali zneskov davčnih odbitkov. Tako ni mogoče izračunati, kakšna bi bila bi pri določenem dohodku (npr. minimalna plača, povprečna plača, trikratnik povprečne plače) dejanska davčna obremenitev – predvsem vse zanima odgovor, ali bo nova obdavčitev ugodnejša ali ne," komentira Kranjec.

Nov udarec za bogatejše?

Kot kljub skopim informacijam ugotavljajo na GZS, naj bi sprememba Zakona o dohodnini v osnovi – poenostavljeno rečeno – nekoliko bolj obremenila nadpovprečne dohodke, kjer ima davčni odbitek manj ugoden vpliv kot aktualne olajšave, in nekoliko manj podpovprečne plače. "Učinek bi bil pomemben predvsem za posameznike, ki koristijo veliko olajšav (za vzdrževane člane, vplačila v drugi pokojninski steber in podobno)," menijo pri GZS. 

Navedene spremembe bi torej po njihovih besedah v povprečju bolj obremenile zaposlene z višjimi dohodki, ki so že danes visoko obdavčeni. "Temu smo nasprotovali že ob zadnji spremembi davčne zakonodaje, saj s tem destimuliramo izplačevanje visokih plač strokovnjakom," poudarjajo v zbornici.

Na drugi strani bi se – tako GZS – razbremenili dohodki dela zaposlenih s podpovprečnimi plačami in veliko olajšavami. "Posledično bi se dohodkovna neenakost dodatno nekoliko zmanjšala, pri čemer smo že danes po tem kazalniku na drugem mestu v EU-27. Majhne razlike v neto dohodkih negativno vplivajo na produktivnost zaposlenih oziroma nasprotujejo temeljnim načelom meritokracije. Zato smo do takšnega predloga, v kolikor bo obveljal, zadržani," so jasni v GZS.

Da je treba na obremenitev dela gledati celostno in upoštevati ne le davke (dohodnino), temveč tudi prispevke, opozarjajo v Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS). "Razkorak med stroškom dela, ki ga plača delodajalec, in neto plačo, ki jo prejme zaposleni (tako imenovani davčni primež), je med najvišjimi med državami članicami OECD," dodajajo. 

Bodo dohodki iz kapitala še bolj obdavčeni?

Zelo nejasna je bila tudi komunikacija Golobove vlade glede obdavčevanja dohodkov iz kapitala. "Ministrstvo namreč ni predvidelo bistvenih razlik, medtem ko posamezne stranke iz koalicije (konkretno SD) napovedujejo uvedbo progresivnega sistema obdavčenja tudi pri dohodkih iz kapitala (obresti, dividende)," pravi Kranjec. Najbolj ga skrbi, da bi v novem sistemu želeli dohodke (in dobičke) iz kapitala obdavčiti tudi s prispevki za socialno varnost.

"V predlogu davčne reforme sicer ni konkretnih indicev glede tega, so se pa v preteklosti že pojavljali. Obdavčevanju pasivnih dohodkov s prispevki za socialno varnost osebno močno nasprotujem," pravi Kranjec. Poleg tega opozarja, da ni bilo nikakršnih pojasnil glede obdavčevanja samostojnih podjetnikov – bodisi rednih bodisi normiranih. "Ta segment je bil v predlogih zakonodaje popolnoma izpuščen," dodaja.

Prav tako tudi v GZS nasprotujejo morebitni ponovni uvedbi progresije na dohodke od kapitala, saj si prizadevajo prav nasprotno – za krepitev sicer plitkega trga kapitala v Sloveniji –, posledično sta tudi obdavčljiva osnova in s tem dodaten priliv iz tega davka sorazmerno nizek. "Cilj davčne reforme bi morala biti krepitev produktivnosti in ne redistribucija premoženja in dohodkov," poudarjajo.

'Davek na nepremičnine naša nova realnost'

"Menim, da bo novi davek na nepremičnine naša nova realnost in da se mu ne moremo izogniti," je prepričan Kranjec. Kot je predvideno, bo ta davek nadomestil nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ), na drugi strani pa Kranjec poudarja, da spet ni jasno, kakšen točen bo in kako se bo zneskovno primerjal z obstoječimi dajatvami. "Bojim se, da bo novi davek višji od obstoječih dajatev, ki jih zavezanci trenutno plačujejo na lastniške nepremičnine," meni.

Kot nadaljuje, bo velika tudi dilema, kdo bo zavezanec za plačilo davka na nepremičnine. "Trenutno namreč NUSZ plačuje dejanski uporabnik nepremičnine (tudi če ni lastnik). Novi nepremičninski davek pa bo najverjetneje vezan na lastnika in ne na dejanskega uporabnika," pravi Kranjec, pri čemer ugiba, da je mogoče pričakovati, da bodo lastniki ta davek prevalili na dejanske uporabnike (najemnike). "Najverjetneje v obliki povišanih najemnin," dodaja.

Da je izplen takšne reforme vprašljiv, menijo v GZS, saj da je mogoče del premoženja preleviti v davčno ugodnejšo obliko. "Če se bo NUSZ v nasprotju z zamislimi predhodnih vlad ohranil, temu nasprotujemo," pravijo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar