Črnomorska pobuda za žito obnovljena pet pred dvanajsto

Včeraj je ruski predsednik Vladimir Putin ob deveti obletnici enostranske priključitve nenapovedano začel svojo mini turnejo po zasedenih in priključenih ukrajinskih ozemljih. Včeraj se je mudil na polotoku Krim, ki ga je leta 2014 po podpisu sporazuma o priključitvi tega strateško pomembnega dela Ukrajine nezakonito pripojil Ruski federaciji, čemur mednarodna skupnost oporeka in aneksije ne priznava.

Po poročanju ruske tiskovne agencije Tass je kremeljski avtokrat po črnomorskem pristanišču Sevastopol obiskal tudi okupirano mesto Mariupol v republiki Doneck. Putin, za katerim je mednarodno kazensko sodišče v petek zaradi vojnih zločinov izdalo nalog za aretacijo, si je tam ogledal napredek obnove močno poškodovane mestne infrastrukture, saj je bil Mariupol donedavnega močno oblegan, tam pa so potekali tudi eni najbolj srditih spopadov v tem dobro leto trajajočem konfliktu.

Obisk tega strateško pomembnega mesta je nabit s simboliko, saj gre za prizorišče največje ruske zmage v vojni, za katero bi le stežka lahko trdili, da se odvija po načrtih Kremlja. Prvi Putinov obisk zasedenih ukrajinskih ozemelj nasploh analitiki izpostavljajo še z enega simboličnega vidika, saj ga pripisujejo kljubovanju ruskega predsednika v luči naloga za njegovo aretacijo.

Do žitnega dogovora v zadnjem hipu

Včeraj sta Rusija in Ukrajina le dosegli dogovor o obnovitvi sporazuma o izvozu žita po Črnem morju, ki je vse do zadnjega trenutka visel v zraku. Veljavnost dogovora, ki bi sicer potekel danes, je bila po navedbah ukrajinskega ministra za infrastrukturo podaljšana za 120, po navedbah ruskega zunanjega ministrstva pa za 60 dni.

Pri dosegi sporazuma med sprtima državama naj bi bila ključna posredniška vloga Turčije oziroma njenega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Tuje agencije poročajo, da se je Erdogan med obiskom otvoritvene slovesnosti infrastrukturnega projekta na zahodu države zahvalil Ukrajini, Rusiji in Združenim narodom (ZN) za njihov trud pri dogovoru, ki je po njegovih besedah ključen za stabilnost dobave hrane po svetu.

V okviru dogovora je 800 ladij iz treh ukrajinskih črnomorskih pristanišč doslej izvozilo 25 milijonov ton žita, je dejal turški predsednik, ki od začetka igra ključno posredniško pri zagotavljanju izvedbe in delovanja tega dogovora. Črnomorsko pobudo za žito, ki vključuje tudi izvoz umetnih gnojil, sta sprti strani sklenili julija lani ob posredovanju ZN in Turčije, pomagala pa je znižati cene hrane in umetnih gnojil na globalnih trgih.

Kmalu za turškim predsednikom je novico potrdil še ukrajinski infrastrukturni minister Oleksandr Kubrakov, ki je opozoril, da bo dogovor znova treba obnoviti čez 120 dni, čemur je pozneje oporekala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Povedala je, da je Moskva večkrat vsem vpletenim sporočila, da se veljavnost sporazuma podaljšuje za 60 dni.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar