Koalicijski vrh se na Brdu pri Kranju danes ukvarja z dvema od načrtovane kopice reform: Tokrat so pod drobnogled vzeli davčno reformo in reformo šolskega sistema. Premier Robert Golob je na novinarski konferenci znova ocenil, da je Slovenija med najbolj obdavčenimi državami na svetu, ko gre za delo, in najmanj pri premoženju. Prioritetna naloga pri davčni reformi je po njegovih besedah ugotoviti, kakšen je neto dohodek posameznikov, šele nato pa se bo vlada lahko konkretneje ukvarjala s spremembami dohodninske zakonodaje. Sledilo bo ugotavljanje, kakšno je premoženje ljudi.
Golob: "S spremembo dohodninske zakonodaje bomo lovili leto 2024, sprememba davka na premoženje pa naj bi v veljavo stopila leta 2025."
Veliko podrobnosti o nameravanih spremembah ni predstavil. Poudaril pa je, da bo nadomestilo za uporabo stavbnega premoženja (NUSZ), ki je v pristojnosti občin, ostalo "natančno tako, kot je – vanj ne bomo posegali". Časa za razpravo o davčni reformi je po njegovem dovolj, vlada pa bo iskala družbeni konsenz. "Davki niso namenjeni temu, da z njimi nekdo počne čudne reči, temveč da lahko živimo v socialni državi," je poudaril.
Preberi še
Golob podjetnike vabi v javno upravo, Knez pa Goloba nazaj v gospodarstvo
Premier Robert Golob je s svojimi besedami na sinočnji podelitvi nagrad Gospodarske zbornice Slovenije znova dvignil nemalo prahu.
08.03.2023
Ministrica Stojmenova Duh: Do svojih podatkov z eno izkaznico
Pogovarjali smo se z ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh.
27.02.2023
Golob o davčni reformi: 'Spremembe bodo stopile v veljavo leta 2025'
Predsednik vlade Robert Golob je na temo napovedanih reform gostoval v oddaji 24ur zvečer.
24.02.2023
Kdo bi podprl progresivno obdavčitev kapitalskih dobičkov?
Predsednica Socialnih demokratov (SD) Tanja Fajon, ki je tudi podpredsednica vlade, je ocenila, da moramo v Sloveniji okrepiti javnofinančne vire, po drugi strani pa narediti sistem pravičnejši – "da tisti, ki imajo več, tudi več plačajo". Vrednotenje premoženja bo po njenih besedah težek zalogaj, prejemnike kapitalskih dobičkov pa bi morali, kot je dejala, obdavčiti progresivno.
A o možnosti progresivne obdavčitve kapitalskih dobičkov kaj veliko ni znal povedati finančni minister Klemen Boštjančič. Na vprašanje novinarjev, za kakšen predlog gre, je dejal, da je šlo za predlog stranke SD kot eno od možnosti in da to ni bil del analize, ki jo je za obravnavo na koalicijskem vrhu pripravilo finančno ministrstvo. Analize in izhodišča za reformo pripravljajo že od lanskega leta, ključna pa je ugotovitev, da potrebe družbe na eni strani in davčni sistem na drugi "ne gredo več skupaj".
Pri spremembah dohodnine ministrstvo za finance zagovarja sistem neto obdavčitve dohodkov, ki bi namesto olajšav uvedel sistem odbitkov. Na ta način bi, je prepričan Boštjančič, sistem postal enostavnejši in transparentnejši, hkrati pa bi onemogočal "davčno optimizacijo", ki ni takšna, kot je bila zamišljena. Na področju nepremičnin bo šla vlada po njegovih besedah predvsem v smeri progresivne obdavčitve, ki naj ne bi prizadela tistih, ki imajo le eno nepremičnino, v kateri živijo.
Boštjančič: "V veliki meri se to ne bo tikalo večine prebivalcev Slovenije. Davki naj se plačujejo glede na ekonomsko moč posameznika."
Še bolj nedorečena je prihodnja šolska reforma. Prve in manjše spremembe naj bi uveljavili že letos, večina naj bi sledila v letu 2024, nekatere pa bodo segle šele v leto 2026. Med drugim se bo vlada lotila spremembe učnih načrtov, a za to, je dejal Golob, potrebujejo veliko časa in strokovnih sprememb. Eden glavnih ciljev vlade je, da se šolstvo prilagodi izzivom današnjega časa, tudi digitalni preobrazbi.