Mesec k dialogu povabil startupe, ki so ostali pred zaprtimi vrati

Slovenija je na pragu številnih reform, poleg davčne tudi pokojninske in plačne, ki bodo pomembno vplivale na poslovno okolje v državi. Zato predstavniki vlade ponavljajo, da se je treba zahtevnih izzivov lotili v dialogu s socialnimi partnerji, torej predstavnik sindikatov in delodajalcev. Pomemben del preigravanja predlaganih zakonskih sprememb že leta poteka na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS). To je tristranski organ socialnih partnerjev in vlade, ustanovljen za obravnavo vprašanj in ukrepov, povezanih z ekonomskim in socialnim področjem. ESS sestavljajo predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov, z vsake strani po osem članov.

"Tristranska sestava ESS kaže enakopravno zastopanost treh partnerjev," je navedeno na njihovi spletni strani, kjer je pojasnjeno, da predstavnike delodajalcev imenujejo združenja delodajalcev in zbornice, ki delujejo na območju države. Sestava zadnja leta ostaja praktično nespremenjena.

Minister za delo Luka Mesec je nedavno, ob robu dogodka Inštituta za strateške rešitve, za spletni portal N1 dejal, naj tudi zagonska podjetja postanejo del ESS. Tako se je odzval na njihove očitke, da se mlada podjetja zaradi nekonkurenčnega okolja selijo v druge države.

Ostali pred zaprtimi vrati

A če minister pri institucionalno urejenem socialnem dialogu pogreša startupe, trenutno stanje očitno ustreza predstavnikom delodajalskih organizacij. Na poziv ministra Mesca so se odzvali v Tehnološkem forumu, ki združuje 19 podjetij iz informacijskokomunikacijskega sektorja. Večinoma gre za podjetja, ki so začela kot startupi, sedaj pa so prisotna na svetovnih trgih. Združenje je, kot je za Bloomberg Adria pojasnil njihov predstavnik Anže Voh Boštic, prošnjo za pridružitev poslalo vsem delodajalskim organizacijam, ki so v ESS. Te namreč odločajo, kdo se bo udeleževal sej sveta.

A iz Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so jim odgovorili, da so njihovo prošnjo zavrnili. Ko smo jih povprašali po razlogih za takšno potezo, so nam – tako kot na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) – pojasnili, da so predlog obravnavali glede na pogoje članstva in presodili, da Tehnološki forum ne izpolnjuje pogojev. Predlagali so jim sodelovanje na druge načine, kakor tudi da svoje interese uresničujejo prek delodajalske organizacije, v katero so že včlanjeni. Na GZS so dodali, da "so jih povabili, da se posredno, prek delodajalskih organizacij, ki so članice, vključijo v razprave, ki so zanje relevantne".

STA

 

Če imajo delodajalci lahko v ESS osem članov, je – kot je razvidno s spletne strani – trenutno zapolnjenih le sedem mest. Pri tem imata GZS in Združenje delodajalcev Slovenije v svetu po dva predstavnika, po enega pa še Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije in Trgovinska zbornica Slovenije. Predsedovanje ESS te dni prevzema Jakob Počivavšek, sicer že več let član sveta kot predstavnik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, ki dobro pozna njegovo delovanje. Pojasnil nam je, da ni seznanjem z ministrovim vabilom, prav tako ni prejel uradnega predloga za pridružitev svetu, zato ga ne more komentirati.

Kaj pričakujejo startupi?

Tehnološka podjetja se želijo socialnemu dialogu priključiti, da bi država storila korak v smeri priprave novega razvojnega modela, v okviru katerega bi se večjo težo dalo hitro razvijajočemu se tehnološkemu sektorju. "Prilagoditev izobraževanja, hitrejše vključevanje tujcev, odprava birokratskih ovir ... Tehnološki sektor, ki ustvarja visoko dodano vrednost, naj se poveča. Menimo, da bi se ta sektor lahko povečal za petkrat," je prepričan Voh Boštic. 

Ekonomist Jože P. Damijan je za Tehnološki forum pripravil študijo, ki ugotavlja, da Slovenija kljub visokim javnim in zasebnim izdatkom za razvoj in raziskave zamuja pri spodbujanju inovacij in njihove komercializacije. Čeprav je Slovenija zamudila vse ključne trende na področju razvoja informacijskokomunikacijske tehnologije v zadnjih letih, je sedaj pomembno, da se sedaj izkoristi potenciale v človeškem kapitalu, ki ga že imamo. Analiza še kaže, da je v letu 2021 Slovenija glede na vrednost investicij tveganega kapitala kot deleža Bruto domačega proizvoda (BDP) pristala na zadnjem mestu med preučevanimi državami.

Tokratno vabilo ministra za delo ni prva namera, ko je vlada pri oblikovanju politik napovedala večje upoštevanje zagonskih podjetij. Primož Zelenšek, ustanovitelj in solastnik podjetja Chipolo, je za Bloomberg Adria spomnil, da je že v času vlade Mira Cerarja iniciativa Start:up Slovenija s predstavniki startupov soustvarila predloge za izboljšanje startup ekosistema. Na tej osnovi je takrat vlada tudi sprejela akcijski načrt Slovenija dežela zagonskih podjetij. "Bojim se, da je del težav oziroma izzivov do danes ostal nerešen," je ocenil.

Prepričan je, da je kakršna koli oblika sodelovanja, ki omogoča redni dialog z vlado, dobra, a mora za vsakim sodelovanjem obstajati akcijski načrt, da "se stvari premikajo naprej, sicer je vse skupaj jalovo delo". Najbolj ga skrbi, da do danes vlade niso popolnoma verjele, da lahko nova podjetja predstavljajo pomemben faktor med vsemi gospodarskimi subjekti in naredijo Slovenijo "boljšo, bistveno boljšo". Poleg zaupanja v nova podjetja bi si morale vlade odgovoriti še na eno ključno vprašanje – kakšna nova podjetja si v Sloveniji sploh želimo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar