Sredozemlje – morje človeške tragedije

V nedeljo je na obale v bližini kalabrijskega kraja Cortone naplavilo kopico najrazličnejše šare, med katerimi so kasneje italijanski orožniki našli vse od kovčkov, osebnih predmetov, kosov oblačil in raztreščenih delov plovila. A med njimi je sivo in razburkano Sredozemsko morje, ki je skupaj s t. i. balkansko kopensko potjo ena glavnih migrantskih poti v Evropo, na sicer idilične peščene plaže italijanskega mesta naplavilo tudi trupla.

Migrantski pritisk se po pandemiji krepi

Po poročanju italijanske agencije Ansa naj bi oblasti sprva naštele 63 trupel prebežnikov, ki so se na večjem lesenem plovilu poskušali prebiti v Evropsko unijo (EU), kjer naj bi jih čakal dokončen odgovor na njihove stiske. Te se povečini vrtijo okoli dveh najbolj temeljnih vprašanj slehernega človeka – njegove eksistence in varnosti. Osebne, še bolj pa njihovih družin ter otrok. Včeraj se je po poročanju britanskega BBC izkazalo, da je morje od skupno 200 ljudi, kolikor se jih je stiskalo na ladjici, ki so jo raztreščili valovi neurja, zahtevalo skoraj polovico življenj. Med njimi so bili neizogibno tudi otroci; italijanska policija je doslej naštela 12 otrok. Med 12 malimi krstami pa je bila še ena manjša, ki je v sebi skrivala trupelce dojenčka.

Tragedija je po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) skupno število mrtvih in pogrešanih na sredozemski migrantski poti od leta 2014 dvignila na 26.085. Čeprav se nepopisne tragedije še bolj nepopisnih razsežnostih na zunanjih mejah EU dogajajo vsak dan, številke ilegalnih prehodov evropskih meja kažejo, da se trend števila prebegov meje po krajšem premoru v času pandemije covida-19 v letošnjem letu ponovno krepi.

Po najnovejših podatkih Urada Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je v minulem letu prek Sredozemskega morja na obale držav v regiji prispelo 159.410 ljudi, medtem ko jih je bilo v letu 2021 123.318. V prvih dveh mesecih letošnjega leta so pri ZN našteli že 19.415 prebežnikov.

Ladjica, ki jo je pred italijansko obalo doletela tragična usoda, naj bi po ugotovitvah italijanske policije, ki je med prebežniki ujela in zaslišala tudi tihotapca, izplula iz Turčije. Na njej so bili državljani Afganistana, Somalije, Pakistana, Sirije, Iraka in Irana. Držav, torej, ki ne slovijo po stabilnosti političnih in družbenih razmer, kaj šele po prosperiteti svojega gospodarstva in posledično prebivalstva.

Iz Evropskega parlamenta sporočajo, da med razlogi za povečan migrantski pritisk na EU izstopajo "etnično, versko, rasno, politično in kulturno preganjanje", ki so dejavniki, "zaradi katerih ljudje zapuščajo svoje države". Vojna je velik dejavnik, prav tako spopadi ali grožnja spopadov in državni pregon, pojasnjujejo. "Večja verjetnost je, da bodo tisti, ki bežijo pred oboroženimi spopadi, kršitvami človekovih pravic ali preganjanjem, begunci iz humanitarnih razlogov." Največji odstotek ilegalnih migrantov po podatkih UNCHR prihaja iz Tunizije, Egipta in Bangladeša. Velika večina (70,9 odstotka) je moških, medtem ko je delež žensk z devetimi odstotki bistveno nižji. Preseneča pa relativno velika zastopanost otrok, ki jih je med prebežniki po podatkih ZN dobrih 20 odstotkov. 

Evropa proti migracijam tudi z gradnjo zidu

Osrednja tema srečanja evropskih voditeljev na vrhu EU v začetku februarja je bilo zato razumljivo prav vprašanje migracij in kako naj se Evropa temu naraščajočemu ter predvsem kompleksnemu in trdovratnemu trendu postavi po robu. Voditelji stare celine, med katerimi je bil tudi slovenski premier Robert Golob, so v Bruslju prižgali zeleno luč za kopico novih projektov, namenjenih boljšemu upravljanju in varovanju meja. Slovenski premier je sicer omenil, da  naše izkušnje z ograjami na mejah težav v zvezi nezakonitimi migracijami ne rešuje. "To stališče bom danes tudi zagovarjal in ne bomo podprli ne sredstev za postavitev ograje niti ne te politike," je bil odločen slovenski prvi minister.

V primeru naše države se je z vstopom sosednje Hrvaške v schengensko območje meja EU pomaknila južneje, in sicer na hrvaško-srbsko mejo. Golob je v izjavi za RTV Slovenija povedal, da je še težko podati natančno oceno o tem, kako uspešno je od Slovenije vlogo varovanja meja prevzela Hrvaška. "Definitivno pa podpiramo to, da bi enote Frontexa prevzele večjo iniciativo na vseh zunanjih schengenskih mejah – ne samo na bosanski, na vseh – in da bi ustrezno potem tudi dobivali informacije glede nadzora. Danes govoriti o tem je res prezgodaj, ker nimamo nobenih podatkov, zato bi bilo kakršno koli špekuliranje neumestno," je za slovensko televizijo takrat povedal premier.

Vsekakor bo imela Hrvaška po tej plati v prihodnje polne roke dela. Kot razkrivajo podatki slovenske policije, je bilo lani, ko je bilo varovanje zunanje evropske meje na Balkanu še naloga slovenskih obmejnih organov, na naših mejah obravnavanih 32.024 nedovoljenih prehodov državne meje. Statistika je presnuljiva in kaže na jasen trend strmega porasta, saj je, kot ugotavlja policija, "ta številka za 214 odstotkov večja glede na primerljivo obdobje 2021, ko je bilo obravnavanih 10.198 nedovoljenih prehodov".

Slovensko zavzemanje za mehkejše prijeme varovanja evropskih meja je na nedavnem vrhu EU naletelo na gluha ušesa. Evropski voditelji so se ob koncu zasedanja namreč strinjali, da Evropsko komisijo pozovejo h gradnji infrastrukture za varovanje meja. "Potrebujemo kamere, elektronski nadzor, ograje vzdolž cest, opremljeno osebje, nadzorne stolpe in vozila," je bila v zvezi z novimi ukrepi za omejevanje migracij odločna predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Predsednica je vrata pustila odprta tudi ob omembi fizičnega zidu na zunanjih mejah EU, češ da da so za povečanje obmejne varnosti evropskim državam na voljo nacionalna sredstva, ki jih je mogoče uporabiti za tisto, "kar se njim zdi potrebno". "Zelo pomembno je, da je Evropski svet jasno priznal, da so migracije evropski izziv, ki potrebuje evropski odgovor," je v zvezi z mejno politiko EU poudarila von der Leyen. "Če sodelujemo, ni izziva, ki ga ne bi mogli premagati," je dejala.

Namesto nikoli več vedno znova?

Še dobro, bi lahko dejali, kajti izziv se bo, kot poleg omenjenih podatkov ZN kaže tudi poročilo mednarodne organizacije International Center for Migration Policy Development (ICMPD), še stopnjeval. V poročilu analitiki navajajo, da je EU z vidika migracij na prelomni točki, saj se nabor razlogov za selitve ljudi po celem svetu drastično širi. "Stanje 'globalne polikrize,'" ugotavlja poročilo za leto 2023, "zaznamuje prelomnico v svetovni in evropski zgodovini migracij." Nova migracijska tveganja oblikujejo učinki dolgoročnih trendov, katerih katalizator so vse večja gospodarska in demografska neravnovesja. Temu se pridružujejo še posledice podnebnih sprememb, naraščajočih geopolitičnih tveganj in instrumentalizacije migracij kot sredstva hibridne agresije, poudarjajo strokovnjaki ICMPD. O slednjem smo v luči ukrajinske vojne, v kateri namerava Rusija prek Kaliningrada z migrantskim valom destabilizirati EU, pred nedavnim pisali tudi na straneh Bloomberg Adria.

Številke, ki potrjujejo predvidevanja vodstva Evropske komisije, da bodo migracije v prihodnje dodatno krojile varnostno politiko EU, kažejo, da so članice leta 2022 zabeležile 64-odstotno povečanje števila nezakonitih prehodov meje in 46-odstotno povečanje števila prošenj za azil v letu 2022. Pri tem sta bili najbolj na udaru prav mediteranska in balkanska migracijska pot, na katerih je evropska agencija za mejno in obalno stražo Frontex zabeležila kar 75 odstotkov vseh nezakonitih poskusov prehoda meja EU. Razlogi za največjo obremenjenost omenjenih poti izvirajo deloma iz širših gospodarsko-družbenih posledic vojne v Ukrajini ter vse večje vloge libijskih in tunizijskih tihotapcev z ljudmi. Ti dve severnoafriški državi postajata glavni nevralgični točki migracijskih tokov v Sredozemlju.

Kot eno od orodij mehkega obmejnega nadzora in ugotavljanja izvora migracij bo letos na območju schengenskega območja stopil v veljavo sistem ETIAS oziroma Evropski sistem potovalnih informacij in avtorizacije. Po vzoru ameriškega elektronskega sistema programa ESTA oziroma visa waiver bodo prebivalci 63 držav sveta, ki niso del schengenskega območja, od novembra dalje za vstop v 30 držav schengna potrebovali odobritev za potovanje prek sistema ETIAS. Kot smo v zvezi s tem že poročali, bo to nekaj podobnega, kot je potni list, z veljavnostjo do treh let. Vstop v države, ki so del schengenskega območja, bo možen za kratkoročno obdobje, običajno do 90 dni v obdobju 180 dni. Za vstop bo treba plačati sedem evrov, plačila pa bodo oproščeni mlajši od 18 let in starejši od 70 let. Cilj tega sistema je zmanjšati število nezakonitih prehodov meje, pa tudi preprečiti vstop oseb, ki bi lahko predstavljale tveganje za javno zdravje ali varnost teh držav. 

A kot je za britanski BBC povedal Francesco Creazzo iz nevladne organizacije SOS Méditerranée, ki se ukvarja z reševanjem migrantov v Sredozemlju, stopnjevanje ukrepov obmejne varnostne politike EU ne bo preprečilo človeške katastrofe, ki se odvija na evropskem jugu. "Leta 2013 so ljudje rekli 'nikoli več' majhnim belim krstam na Lampedusi, leta 2015 so ob naplavljenem truplom dveletnega sirskega otroka ponovili 'nikoli več'", pravi in dodaja: "Zdaj besed 'nikoli več' sploh nihče ne izgovarja. Slišimo le 'preprečimo odhode', a žal se ljudje še naprej odpravljajo na to pot in še naprej umirajo."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar