Tajvan v razvoj lastne različice sistema Starlink

Vojna v Ukrajini po skoraj letu dni še vedno v veliki meri narekuje dogajanje v Evropi ter obenem pomembno vpliva na delovanje svetovnega gospodarstva in geopolitična razmerja (vele)sil. Čeprav je vojna povzročila destabilizacijo varnostnih razmer na vzhodnih mejah Evropske unije (EU), vsesplošno draženje surovin, energije in hrane ter sprožila begunski val, je po drugi strani tudi katalizator napredka v vojaški in civilni tehnologiji.

Ukrajinci prek Starlinka, Rusi z mobilnimi telefoni

Na to področje zagotovo sodi uporaba satelitske tehnologije za komunikacijske in informacijske potrebe, tako v vojaški kot tudi civilni rabi. "Starlink, ki je v zasebni lasti, se je v vojni v Ukrajini pokazal kot zelo uporaben, saj je zaradi uničenja  fizične infrastukture poleg povezave Ukrajine s svetovnim spletom dejansko omogočil tudi osnovno komuniciranje med enotami ukrajinske vojske," o vlogi satelitskega omrežja Starlink podjetja Space X, katerega lastnik je milijarder Elon Musk, meni dr. Jelena Juvan, predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede z Univerze v Ljubljani. Slednje je namreč postalo pomemben faktor spopada v Ukrajini, saj generalštab ukrajinskih sil in tamkajšnji politični vrh na čelu s predsednikom Volodimirjem Zelenskim spretno izkoriščata vse prednosti, ki jih prinašajo sodobne oblike komuniciranja.

Ukrajinska vojska je zahvaljujoč hitri komunikaciji nemalokrat prevzela pobudo na bojišču ter prekrižala načrte številčnejšim in bolje oboroženim ruskim silam, ki so za potrebe komuniciranja velikokrat odvisne zgolj od mobilnih telefonov. "Dejstvo je, da je moderno vojskovanje visoko digitalizirano, ker se ne odraža samo v uporabi sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije, ampak tudi v digitalizaciji samega bojišča," vlogo hitrega in nemotenega pretoka informacij v modernem vojskovanju pojasnjuje strokovnjakinja za obramboslovje.

Azijo skrbi vse bolj agresivna kitajska drža

Krizne razmere na vzhodu stare celine, ki prinašajo velike spremembe na področju vojskovanja v 21. stoletju, razumljivo vzbujajo veliko zanimanja tudi drugod po svetu, kjer se pojavljajo podobni varnostni izzivi. Zlasti v jugovzhodni Aziji, kjer se vse od obiska ameriške predsednice predstavniškega doma Nancy Pelosi na Tajvanu lanskega avgusta drastično stopnjujejo napetosti med Tajpejem in Pekingom.

Podatki tajvanskega ministrstva za obrambo razkrivajo, da se je število vdorov kitajskih zračnih sil v tajvansko identifikacijsko območje zračne obrambe (ADIZ) samo v zadnjem letu, ko je Peking izvedel tudi najobsežnejšo mornariško simulacijo izkrcanja na otok, podvojilo. Tajvanska predsednica Tsai Ing-wen je konec decembra napovedala podaljšanje trajanja obveznega služenja vojaškega roka s štirih mesecev na eno leto, češ da "je trenutni rok neustrezen glede na potrebe države". Hkrati je ponovila, da se njena država ne bo uklonila pritisku, ki ga Peking izvaja z letalskimi vdori in mornariškimi manevri.

Agresivna kitajska drža v povečanje izdatkov za obrambo sili tudi ostale pacifiške regionalne sile; tudi tiste z dolgoletno tradicijo pacifizma, kakršna je Japonska. Japonski premier Fumio Kishida, ki je pravkar zaključil državniški obisk v Washingtonu, v okviru katerega se je z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom dogovoril za krepitev sodelovanja na področju varnosti, je lani napovedal povečanje izdatkov za obrambo na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Tajpej: Zagotavljamo digitalno odpornost naroda

Tako je FT v začetku januarja objavil vest, da se Tajvan zaradi izkušenj Ukrajine s Starlinkom pripravlja na razvoj lastnega satelitskega komunikacijskega omrežja v sodelovanju z domačimi in tujimi (ameriškimi) investitorji.  "Za vzpostavitev raznovrstnega in odpornega sistema komuniciranja se Tajvan ne more zanašati zgolj na rešitve enega dobavitelja satelitskih storitev, temveč mora načrtovati celovito in si storitve zagotoviti iz različnih virov," so nam razloge za svojo odločitev pojasnili na pristojnem tajvanskem ministrstvu za digitalizacijo. S tem se strinja tudi Bleddyn Bowen, predavatelj mednarodnih odnosov in strokovnjak za vesoljsko vojskovanje z Univerze v Leicestru v Združenem kraljestvu, ki meni, da je takšna strategija za malo otoško državo smiselna, saj se ta "sooča z grožnjo defenzivne vojne".

Naloga ministrstva za digitalne zadeve je namreč zagotavljanje digitalne odpornosti naroda, pojasnjuje Tajpej in dodaja, da nacionalna strategija temelji na treh vidikih: povezanosti družbe, industrijski preobrazbi in odpornosti v izrednih razmerah. Z vidika ukrajinske lekcije je pomemben zlasti slednja, ki vključuje tako civilni kot tudi obrambni vidik: "Na podlagi izkušnje Ukrajine iz februarja 2022 smo ugotovili, da je ne glede na tip izrednih razmer, najsibo to vojaška invazija ali naravna katastrofa, ohranjanje kakovostne neposredne komunikacije izrednega pomena," so nam sporočili.

Tajvan se zaveda realnosti kitajske vojaške akcije, meni Juvan in dodaja, "da se z namero razvoja lastnega satelitskega sistema pripravljajo na čas, ko bodo morali delovati v vojnih razmerah in omogočiti medsebojno povezljivost lastnih enot". A poleg zmožnosti hitrega komuniciranja na bojišču in usklajevanja reševalnih akcij v primeru naravnih nesreč tovrstni sistemi niso nič manj pomembni z vidika propagande, izpostavlja strokovnjakinja: "Vojna v Ukrajini je pokazala izjemen pomen informacijske vojne in 'širjenja lastne resnice' v svet."

Njena opažanja so nam potrdili tudi s strani tajvanske vlade, saj za "doseg komunikacijske vzdržljivosti potrebujemo raznovrsten in heterogen komunikacijski sistem, hkraten obstoj različnih načinov, s katerimi bomo zmogli zagotoviti komunikacijo tudi v času naravnih katastrof ali vojaške agresije, ko bi lahko bila komunikacija z zunanjim svetom motena, pomorski kabli med otočjem pa pretrgani".

"Cilj razpršenosti oblik satelitske komunikacije je zagotavljanje odpornosti vojaškega in vladnega komunikacijskega sistema v luči kitajske sovražnosti. Kitajska bi se namreč morala zateči k obsežnim kibernetskim napadom in elektronskemu bojevanju, da bi uspešno zmotila tako razvejan sistem satelitskih komunikacij," o smiselnosti uvedbe sistema po vzoru Starlinka razmišlja Bowen.

Veliki stroški

Vendar Bowen opozarja, da lahko visoki stroški razvoja lastnih satelitskih komunikacijskih kapacitet hitro narastejo in tako pod vprašaj postavijo smotrnost tovrstnih projektov: "Te stvari niso poceni, zato ima sodelovanje z drugimi državami in partnerji verjetno smisel." Strokovnjak nadaljuje, da ima "Tajvan zagotovo dovolj razvit visokotehnološki komunikacijski sektor, nima pa neomejenih sredstev". V tem oziru mu pritrjuje tudi Juvan, ki pravi, da je tudi Starlink "zasebna pobuda enega najbogatejših Zemljanov, ne pa ameriške vlade". Ob tem ni šlo za humanitarno gesto podjetja v lasti Elona Muska, pravi, kajti izkazalo se je, da so uporabo tega sistema financirali "različne vlade in številni prostovoljci".

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar