.webp){kind=icon}
Slovenija torek preživlja v znamenju stavke bolnikov, ki je namenjena opozarjanju na nevzdržne razmere v slovenskem javnem zdravstvenem sistemu.
"Slovenski javni zdravstveni sistem je že desetletja plen različnih interesnih skupin, ki jim je skrb za paciente zadnja briga," so zapisali v iniciativi Glas ljudstva, ki je organizator torkove stavke pacientov. "Zdravstveni sistem poka po šivih, vse več sredstev se pretaka k zdravnikom – podjetnikom, s tem pa v smer privatizacije zdravstva, hkrati pa stavko napovedujejo zdravniki, ki so med najbolje plačanimi v državi." Pri tem dodajajo, da je v Sloveniji brez osebnega zdravnika 130 tisoč pacientov, za vzdržen sistem pa naj bi manjkalo 300 družinskih zdravnikov.
V iniciativi Glas ljudstva zahtevajo, da se vsem pacientom takoj zagotovi dostop do osebnega zdravnika; da se ukine dopolnilno zdravstveno zavarovanje; da se prekine delo zdravnikov v dvojni praksi; da se prepreči preskakovanje čakalnih vrst, ki jih omogočajo komercialna zavarovanja; in da javno zdravstvo sledi potrebam pacientov, ne profitom koncesionarjev.
Premier Golob je dejal, da bo stavko obiskal in poslušal zahteve pacientov, ne bo pa se udeležil stavke zdravnikov, ki bo potekala dan kasneje, ker da gre "za interesni boj, za katerega v resnici ne najdemo zakonskih podlag".
Odziv vlade
Medtem ko pacienti prvič v zgodovini stavkajo, predsednik vlade Robert Golob opozarja, da ne gre za stavko proti vladi. "Napovedana stavka pacientov ni protest proti komur koli, še najmanj pa proti vladi," je dejal. Po besedah premierja gre za opozorilo, da sistem ne deluje, kot bi moral, zato je glavna prioriteta vlade v letošnjem letu zdravstvena reforma. "Stavko vidim kot način iskanja najširšega družbenega konsenza o spremembah, ki so nujne," je dejal.
"Pomembno je, da se zavedamo, da gre za reševanje problematike urgentnih centrov na eni strani in reševanje pomanjkanja družinskih zdravnikov in bolnikov, ki so brez zdravnika. Nobenega od teh problemov ne moremo rešiti čez noč, lahko pa ga začnemo reševati takoj. Rešili ga bomo skupaj in spoštljivo, pri čemer se bomo izogibali kakršnim koli sodbam v medijih," je dejal Golob na novinarski konferenci vlade.
130 tisoč ljudi brez zdravnika
Prejšnji teden smo bili priča, kako so ljudje ob štirih zjutraj v dolgih vrstah stali pred enim od zdravstvenih domov v Ljubljani. Oglasil se je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan z ostrimi kritikami ljubljanskega župana Zorana Jankovića, saj je občina ustanoviteljica zdravstvenih domov v Ljubljani. Obtožil ga je načrtnega rušenja sistema ljubljanskih zdravstvenih domov, ker naj bi imel apetite po prodaji nepremičnin, v katerih se nahajajo zdravstveni domovi. Včeraj se mu je po Golobovem posredovanju celo dvakrat opravičil za te besede.
Zdravstveni minister je na novinarski konferenci dejal, da je popolnoma narobe razumel dejstvo, da se Janković pred novoletnimi prazniki ni želel srečati z njim. "Če bi se takrat sestala, bi dobil bolj objektiven pogled na situacijo," je dejal Bešič Loredan in se Jankoviću opravičil za izrečene obtožbe. "V najkrajšem možnem času bomo našli rešitev tako za urgentni center UKC Ljubljana kot za zdravstvene domove v Ljubljani, da takšnih prizorov, kot smo jih gledali, ne bo več." Pri tem je imel v mislih prizore občanov, ki so prejšnji teden, ko se je razširila informacija, da v zdravstvenem domu Bežigrad dve zdravnici sprejemata nove paciente, tudi po cele noči čakali, da pridejo na vrsto.
"Nedopustno je, da kateri koli državljan nima osebnega zdravnika," je novinarjem dejal Janković, pri čemer je dodal, da je mestna občina Ljubljana do sedaj v zdravstvene domove vložila dobrih 41 milijonov evrov, načrtovanih investicij v izgradnjo in obnovo zdravstvenih domov v Ljubljani pa je še za dodatnih 25 milijonov evrov. Janković je še dejal, da so zaradi prevelikega navala zaenkrat ustavili sprejemanje novih pacientov, da pa bodo na torkovem sestanku k reševanju problematike pristopili sistemsko.
