.webp){kind=icon}
Več kot 190 držav, zbranih v kanadskem Montrealu na konferenci Združenih narodov COP15 za zaščito biotske raznovrstnosti, je ob današnjem zaključku srečanja sprejelo zgodovinski dogovor za zaščito narave.
Grožnja masovne izgube živalskih in rastlinskih vrst je države podpisnice Konvencije o biotski raznovrstnosti spodbudila, da bodo skušale do leta 2030 zaščititi in obnoviti vsaj 30 odstotkov zemlje in vode na planetu. Bogatejši narodi so se obvezali k plačilu približno 30 milijard dolarjev revnejšim narodom v obliki novega sklada za biotsko raznovrstnost, ki bo deloval v okviru okoljevarstvene organizacije Global Environment Facility.
"Zapolniti moramo vrzel med dostopnimi finančnimi sredstvi in drugimi načini implementacije ukrepov. Po nekaterih ocenah je več kot polovica svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP) ogrožena zaradi izgube biotske raznovrstnosti, zato je sedaj ključen trenutek za ukrepanje," je na konferenci dejala Elizabeth Maruma Mrema, izvršna sekretarka Konvencije o biotski raznovrstnosti, krovne organizacije COP15.
Zadnja štiri leta je konvenciji predsedovala Kitajska, kjer verjamejo, da bo sprejeti dogovor pomagal državam, da se bodo izognili izgubi biotske raznovrstnosti. "Izguba biotske raznovrstnosti je izziv za človeštvo. Kot predsedujoča država na COP15 Kitajska vlaga ves trud v promocijo sprejetja popandemskega okvirja za biotsko raznovrstnost," je dejal kitajski minister za ekologijo in okolje Huang Runqiu.
Bloomberg
Kanadski minister za okolje Steven Guilbeault, ki je gostil mednarodno konferenco, je dogovor primerjal s pariškim podnebnim sporazumom, v katerem so se države zavezale k ohranjanju globalne rasti temperatur pod dvema stopinjama Celzija.
Kot dopolnilo pariškemu sporazumu in "dobro osnovo za globalno ukrepanje na področju biodiverzitete" je zgodovinski dogovor v izjavi za javnost pozdravila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Investicije v naravo obenem pomenijo boj proti podnebnim spremembam, je dodala.
V zadnjih dneh pogajanj je delegate razdelila razprava o tem, koliko informacij o uporabi naravnih virov in ekosistemov bi morala deliti podjetja. Pogajalci so se strinjali, da bi države morale zagotoviti transparentnost podjetij na tem področju, ne pa tudi o tem, ali naj bo tovrstno poročanje obvezno. Beseda "obvezno" je bila naposled črtana iz končnega dokumenta, poroča Bloomberg.
Glavni cilj konference je bil sprejetje globalnega okvirja biotske raznovrstnosti po letu 2020. Na svetovni, regionalni in nacionalni ravni so potrebni politični ukrepi za preoblikovanje gospodarskih, družbenih in finančnih modelov, tako da se bodo trendi, ki so poglobili izgubo biotske raznovrstnosti, stabilizirali do leta 2030 in omogočili obnovitev naravnih ekosistemov z neto izboljšavami do leta 2050, so zapisali pri konvenciji.
Posodobljeno z izjavo Ursule von der Leyen v šestem odstavku.
S pomočjo Matthieua Diona in Erica Rostona.
