.webp){kind=icon}
V Severni Makedoniji so se začele priprave za dokončanje srednješolskega oziroma gimnazijskega izobraževanja. Bodoči maturanti se že pripravljajo na zaključne izpite in razmišljajo o nadaljnjem šolanju. Vse več se jih odloča, da bodo pred zrelostnim izpitom svojo srečo preizkusili z vpisom na fakultete v Sloveniji. Zakaj se vedno več makedonskih študentov odloča za odhod iz države in za študij izbere prav Slovenijo?
V Sloveniji se lahko bodoči študentje iz držav, ki niso članice Evropske unije (EU), vpišejo na univerze v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem, v Novi Gorici in v Novem mestu ter na druge visokošolske ustanove. V prihodnjem študijskem letu bodo vpisni roki potekali od 15. februarja do 18. marca. Prednost bodo imeli tisti, ki imajo boljše ocene.
Zakaj Slovenija?
Univerza v Ljubljani v letošnjem študijskem letu beleži 40 tisoč študentov, od katerih je kar tri tisoč študentov iz držav Zahodnega Balkana, največ iz Severne Makedonije. Kaj je tisto, kar tuje študente najbolj privablja v Slovenijo?
Preberi še
Študentsko delo se vse bolj draži, študentov za delo pa ni
Oktobra se študentje vračajo na fakultete, zato je povpraševanja po študentskem delu nekoliko manj.
10.10.2022
Makedonski študentje se za študij v Sloveniji odločajo predvsem zaradi brezplačnega študija. Poleg tega na večini fakultet ni sprejemnih izpitov, v prvem letu pa ni potrebno znanje slovenskega jezika. Vse več fakultet ponuja tudi študij v angleškem jeziku.
Eden pomembnih razlogov za odločitev za študij v Sloveniji je tudi, da je slovenska diploma priznana v vseh državah EU in v skoraj vseh drugih državah sveta. Študentje iz Makedonije, ki zaključijo študij v Sloveniji, imajo po študiju več zaposlitvenih možnosti.
Po vpisu na slovensko fakulteto se študentom odobri dovoljenje za bivanje v državi na podlagi študija, kar avtomatsko pomeni možnost prostega gibanja po schengenskem območju. Slovenija ima odlično infrastrukturno povezavo z vsemi evropskimi destinacijami, kar je za mlade še posebej pomembno.
Nekateri od študentov pa po študiju ostanejo v Sloveniji. To se je zgodilo s profesorjem Anastasom Vangelijem, izrednim profesorjem na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Trenutno poučuje na oddelku za mednarodno ekonomijo in poslovanje.
Beograjski varnostni forum
"Doktoriral sem na Visoki šoli za družbene raziskave na Poljski akademiji znanosti v Varšavi, magistriral iz sodobnih kitajskih študij na Narodni univerzi v Pekingu in iz študij nacionalizma na Srednjeevropski univerzi (ko je imela sedež v Budimpešti)," pravi Vangeli. Dodiplomski študij iz politične znanosti je končal na Ukimovi prvi pravoslovni šoli Justinian. Ima veliko raziskovalnih izkušnj tako iz več evropskih držav kot tudi iz Azije in Združenih držav Amerike (ZDA). Ukvarja se s Kitajsko, geopolitičnimi tveganji, netržnimi korporativnimi strategijami ter stičiščem med gospodarskim razvojem in izgradnjo miru.
Slovenska ministrica za digitalizacijo je Makedonka, ki se v državo še nikoli ni vrnila. Emilija Stojmenova-Duh, ki je bila rojena v Vinici, se je z družino preselila v Slovenijo in tu nadaljevala šolanje. Kot najboljša študentka je končala študij elektrotehnike na Univerzi v Mariboru.
Doktorat je prejela s povprečno oceno deset in postala izredna profesorica na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Slovenijo zastopa v projektu #hiddennomore zunanjega ministrstva ZDA, ki združuje 50 žensk iz celega sveta, ki zasedajo pomembne položaje v znanosti, tehnologiji in matematiki.
Vlada Republike Slovenije
Kolegi iz skopskega uredništva Bloomberg Adria so se pogovarjali s starši makedonskih študentov v Sloveniji. Pravijo, da čeprav jim je bilo zaradi odhoda otrok težko, zdaj tega ne obžalujejo.
"Tuji študentje imajo v Sloveniji subvencionirano prehrano v restavracijah, organiziran prevoz, brezplačne športne dejavnosti in brezplačno učenje slovenskega jezika. Prav tako imajo priložnost za delo s honorarjem, ki krije nekatere stroške," pravi starš dveh študentov.
Prednost slovenskega izobraževalnega sistema je v tem, da se na seznamu najboljših univerz Svetovnega gospodarskega foruma uvršča na 26. mesto. Makedonija je na istem seznamu na 79. mestu, od držav regije pa se le Bosna in Hercegovina uvršča slabše, na 91. mesto. Hrvaška se uvršča na 52. mesto, Srbija pa na 58. mesto.
Svetovni gospodarski forum
Makedonsko visoko šolstvo tone
Makedonski študentje preživijo mednarodni dan študentov na ulici. Nezadovoljni so, ker je država v okviru varčevalnih ukrepov poslabšala njihov položaj, na primer s skromnejšimi študentskimi obroki. Razmere se slabšajo tudi, ko gre za financiranje znanstvene dejavnosti. Denarja, ki je iz proračuna dodeljen za ta namen, je vsako leto manj.
Profesor Goran Ajdinski s Filozofske fakultete v Skopju je v izjavi za skopsko uredništvo Bloomberg Adria dejal, da pristojni organi niso zainteresirani za pozitivne spremembe.
"Za znanstveno raziskovanje ni dovolj sredstev; po mojem mnenju enako pomembno, če ne ključno, pa je tudi to, da na večini fakultet ne zaposlujejo mladega asistentskega osebja. Najboljši, ki bi morali ustvarjati, pisati in dvigati ocene univerz, gredo iz države," pravi Ajdinski. Izpostavlja primer filozofske fakultete kot ene največjih fakultet v državi. Na njej je zaposlenih okoli sto profesorjev, a so med njimi le en ali dva asistenta in dva izredna profesorja. "Vsi smo redni profesorji, od tega polovica pred upokojitvijo. Situacija ne more biti bolj zaskrbljujoča in nevzdržna," še dodaja.
Kolegi iz skopskega uredništva so govorili tudi z več maturanti, ki bodo nadaljevali izobraževanje v Sloveniji. Eden od razlogov, zakaj bodo odšli, je "revščina" makedonskih fakultet.
"Sedanji sistem študentom ne omogoča, da bi pokazali svoje prave veščine in znanje. Po mojem mnenju je potrebno bolj praktično in manj teoretično poučevanje. Potrebujemo več laboratorijskih prostorov. Drugi problem so pogosti primeri korupcije v izobraževalnem sistemu, ki nam jemljejo voljo do učenja. Sistem nas je razočaral," pravi Andrea, maturantka iz Skopja.
Vprašali so jih tudi, ali je težko oditi. Za nekatere je odgovor – da. Maturantka Mila pravi, da bo težko njenim staršem, njo pa bolj skrbi, kaj bo pri nas jedla. Maturant z ene od skopskih gimnazij pa je povedal, da mu ni niti malo težko. Na kratko je dejal, da želi vso srečo tistim, ki so se odločili, da bodo ostali v takšni državi.
