Ameriške kongresne volitve: Kdo bo zmagal in kaj to pomeni za ZDA

Američani se ponovno podajajo na volišča. V torek, 8. novembra, bodo volili vseh 435 članov predstavniškega doma in 34 od stotih članov senata. Javnomnenjske ankete kažejo, da imajo republikanci več možnosti od demokratov, da osvojijo večino v obeh domovih kongresa. V tem primeru bo agenda ameriškega predsednika Joeja Bidna obstala, v času ekonomske negotovosti pa bo imel njegov predhodnik Donald Trump odprto pot do še ene (uspešne) kandidature za predsednika Združenih držav Amerike (ZDA).

Eden najbolj zanesljivih modelov napovedovanja volilnih rezultatov v ZDA Five Thirty Eight kaže, da imajo republikanci 55 odstotkov možnosti, da demokratom ukradejo večino v senatu, in 85 odstotkov možnosti za večino v predstavniškem domu. Zmaga republikancev bi pomenila, da demokrati z Bidnom na čelu ne bodo mogli uresničiti svojega programa – zastali bodo predvideni višji davki za podjetja in energetske družbe, dodatna regulacija finančnega sektorja in kriptovalut ter protimonopolni zakon za tehnološka podjetja.

Napovedi javnomnenjskih anket so skladne tudi z nizko podporo Bidnu, čigar delo odobrava 42,3 odstotka Američanov, medtem ko 53,2 odstotka njegovega dela ne odobrava, kaže povprečje javnomnenjskih anket. Največja zasluga za to gre vedno slabši ekonomski situaciji v državi. Potrošnike tepe visoka inflacija, ki jo poganjajo predvsem visoke cene pogonskih goriv, na katere so Američani še posebej občutljivi. Ekonomija je sicer najpomembnejša tema, na podlagi katere Američani ocenjujejo delo svojega predsednika; na podlagi presoje predsednika pa se odločajo tudi, kako bodo volili na kongresnih volitvah.

Raziskovalci javnega mnenja namreč opažajo trend, da za volivce na kongresnih volitvah nacionalne teme postajajo vedno pomembnejši, prav tako pa se veča delež sredstev, ki ga kandidati za volilno kampanjo prejmejo izven zvezne države, v kateri kandidirajo. Še posebej velik delež sredstev izven svoje zvezne države prejemajo kandidati v volilnih enotah, v katerih je tekma napeta in neodločena. Vendarle gre za odločitev o prihodnosti ameriške družbe in demokracije, kar v volilnih kampanjah poudarjate obe strani. Izid volitev in novo politično razmerje pa bosta imela tudi velik vpliv na ameriško gospodarstvo.

Kazalci kažejo mešano sliko ameriške ekonomije

Stopnja letne inflacije je septembra v ZDA znašala 8,2 odstotka, jedrna inflacija (brez energije in hrane) pa 6,6 odstotka. V boju s povišano inflacijo je ameriška centralna banka Fed začela letos zviševati ključno obrestno mero, skupno že za 3,75 odstotne točke. Med drugim je zategovanje denarne politike povzročilo, da se je povprečna obrestna mera za hipotekarna posojila povzpela na 7,35 odstotka, kar je najvišja vrednost po letu 2000. Nepremičninski trg v ZDA posledično že kaže znake ohlajanja.

Dražje zadolževanje zaradi višjih obrestnih mer zmanjšuje tudi investicije, vedno več ekonomistov pa je mnenja, da posledično ZDA drvijo v (globoko) recesijo. Letos se je ameriško gospodarstvo že znašlo v tehnični recesiji, saj so v prvem in drugem letošnjem četrtletju zabeležili krčenje realnega BDP. Bidnova administracija se je sicer na vse pretege trudila spremeniti definicijo tehnične recesije, da bi omejila nezadovoljstvo volivcev. A retorika ima omejene učinke, kadar potrošniki nedvoumno vidijo in občutijo višje cene življenjskih potrebščin, predvsem pogonskih goriv.

Po drugi strani pa ameriško gospodarstvo ne kaže znakov ohlajanja, če pogledamo trg dela. Brezposelnost je še vedno nizka, tudi novih služb je še vedno veliko. To dela velike preglavice centralni banki, saj visoka zaposlenost in potrošnja še naprej poganjata inflacijo. Potrošniki v ZDA sicer trenutno privarčujejo zgolj tri odstotke razpoložljivega dohodka, njihov dolg na kreditnih karticah pa izrazito raste. Če bo prišlo do globoke recesije in izrazitega povečanja brezposelnosti, bo ameriška ekonomija na preizkušnji – sploh če bo velik delež ameriških potrošnikov postal insolventen. Administracija Joeja Bidna bo v reševanju ekonomske krize nemočna, saj bodo republikanci najverjetneje blokirali vse zakonodajne poskuse za pomoč gospodarstvu. To pa je voda na mlin Donalda Trumpa.

Povratek Trumpa zaradi nezadovoljstva Američanov nad ekonomijo?

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump že od zmage na predsedniških volitvah 2016 krepi svoj vpliv v republikanski stranki. S svojim vplivom pri volivcih pomaga zvestim in radikalnim republikanskim kandidatom tako, da jih javno podpira in jim pomaga pri zbiranju finančnih sredstev za kampanjo. Pred dnevi je prvič resno napovedal, da se namerava leta 2024 ponovno potegovati za predsedniški stolček. Pri tem bi mu lahko dodatno pomagal Elon Musk, ki je pred dnevi kupil Twitter in bo Trumpu ponovno omogočil objavljanje na tem družbenem omrežju. Nekdanjega predsednika so blokirali s Twitterja zaradi podžiganja nasilja in vdora svojih privržencev na stavbo ameriškega kongresa januarja 2021.

Zaradi tega lahko pričakujemo, da bodo republikanci v primeru osvojitve večine blokirali Bidnovo agendo, da bi še dodatno podžgali nezadovoljstvo med ameriškimi volivci – tudi za ceno poslabšanja gospodarske slike v državi.

Prav tako je mogoče, da bodo v predstavniškem domu sprožili postopek ustavne obtožbe predsednika Bidena. Možnost za njen uspeh je praktično nična, bi pa s tem napolnili naslovnice ameriških medijev.

Tako politika kot gospodarstvo v ZDA sta torej pred preizkušnjo. Ne glede na rezultat volitev, ki bo postavil izhodiščno točko za predsedniško tekmo leta 2024, pa je jasno, da bo ameriška družba še naprej izrazito politično razdeljena, gospodarstvo pa bo talec političnih preigravanj posvečenih v Washingtonu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar