Znesek minimalnih življenjskih stroškov bi se lahko glede na izračun Inštituta za ekonomska raziskovanja, ki ga je pridobila Slovenska tiskovna agencija (STA), zvišal za 9,2 odstotka, na 669,83 evra. Minimalna plača bi tako prihodnje leto znašala najmanj 803,80 evra neto, medtem ko je letos 778,4 evra neto. Zvišala bi se tudi denarna socialna pomoč in varstveni dodatek, hkrati pa zmanjšala kreditna sposobnost. Minimalna plača se poleg tega usklajuje še najmanj z inflacijo.
Dvig minimalne plače zviša znesek, ki mora ostati na računu kreditojemalcev, ki želijo najeti kredit. Glede na makrobonitetne ukrepe jim mora ostati 76 odstotkov minimalne bruto plače, če v gospodinjstvu nima vzdrževanih članov.
Minister za delo Luka Mesec je že pred nekaj meseci v intervju za N1 napovedal, da se bo z naslednjim letom minimalna plača dvignila nad 800 evrov neto, ne bo pa veliko višja od te številke.
Preberi še
Ministrstvo za delo: Skrajšani delovni čas lahko postane stalen ukrep
Na ministrstvu za delo pripravljajo analitično podlago za vzpostavitev stalne sheme.
14.10.2022
Javni sektor si je izpogajal povišico
Dogovorili so se tudi za višji regres za prehrano, ki se s 4,94 evra zvišuje na 6,15 evra.
14.10.2022
Julija v Sloveniji nižje plače kot lani
Realne bruto in neto plače so se znižale tudi v primerjavi z junijem.
22.09.2022
Na današnji seji se je Ekonomsko-socialni svet seznanil s predlogom in ga tudi potrdil. Nova vrednost minimalne plače bo znašala 804 evre neto.
Višina minimalnih stroškov desetino višja
Višino minimalnih življenjskih stroškov, ki vplivajo na višino minimalne plače in vrste socialnih transferjev, je treba na novo določiti najmanj vsakih šest let. Nazadnje je bila ocenjena leta 2017.
Inštitut za ekonomska raziskovanja je na podlagi dohodkov in strukture izdatkov za življenjske potrebščine v letu 2018 ter povprečnih najnižjih cen v drugi polovici septembra letos izračunal, da t. i. dolgoročni minimalni življenjski stroški znašajo 669,83 evra na mesec, kar je dobrih 56 evrov več, kot so znašali v letu 2018.
Izračunali so tudi t. i. kratkoročne minimalne življenjske stroške, ki ustrezajo novemu osnovnemu znesku minimalnega dohodka kot predvidoma začasnega prejemka, in sicer znašajo 488,58 evra, kar je 10,6 odstotka več od ocenjenega zneska leta 2017.
A pozor, zakon o socialno varstvenih prejemkih določa, da se novo višino osnovnega minimalnega dohodka določi v primeru, da razlika med višino na novo in zadnje ugotovljenimi kratkoročnimi minimalnimi življenjskimi stroški presega 15 odstotkov. "Ta pogoj ni izpolnjen, zato sprememba sedanje višine minimalnega dohodka zaradi tega zakonskega določila ni potrebna," so podčrtali na inštitutu.
Formula določa, da je minimalna plača omejena tako navzgor kot navzdol oziroma najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški. Tako bi minimalna plača ob potrditvi novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov prihodnje leto znašala najmanj 803,8 evra neto.
Višji tudi socialni transferji
"Sprememba osnovnega zneska minimalnega dohodka ima neposredni vpliv na denarno socialno pomoč, varstveni dodatek, izredno denarno socialno pomoč, pogrebnino in posmrtnino," so izpostavili na inštitutu. Če bi uveljavili novi osnovni znesek minimalnega dohodka v višini 488,58 evra, bi se socialni transferji, vezani na to osnovo, zvišali za približno 48,7 milijona evrov na leto. Samo za denarno socialno pomoč bi bilo treba letno nameniti 38 milijonov evrov več sredstev, so dodali.
Zaradi višjega dohodkovnega cenzusa za upravičenost bi se povečalo tudi število upravičencev do transferjev, vezanih na osnovni znesek minimalnega dohodka, so še ocenili.