Fiskalni svet RS ocenjuje, da naslednje leto ne bodo več izpolnjeni pogoji za razglasitev izjemnih okoliščin, v katerih je suspendirano upoštevanje fiskalnega pravila. Če bo država nadaljevala z ekspanzivno fiskalno politiko in zadolževanjem, pišejo v zadnji oceni, bo ogrozila prihodnjo stabilnost javnih financ.
Fiskalno pravilo določa, da proračunski primanjkljaj države ne sme preseči treh odstotkov BDP, javni dolg pa 65 odstotkov BDP. Letošnji proračunski primanjkljaj je ocenjen na dve milijardi evrov, kar preračunano znaša nekaj manj kot štiri odstotke BDP. Javni dolg je konec prvega četrtletja letos znašal dobrih 75 odstotkov – kar je več, kot dovoljuje fiskalno pravilo, in manj od povprečja EU, ki znaša 95 odstotkov.
Fiskalni svet opozarja, da bo nadaljnje pretirano trošenje, ki ga je omogočila razglasitev izjemnih okoliščin, omejil sposobnost odzivanja države na prihodnje makroekonomske šoke. Prav tako meni, da naslednje leto pogoji za izjemne okoliščine ne bodo več izpolnjeni.
Preberi še
Koliko so zadolžene države EU in kaj to pomeni za fiskalno politiko
Več kot polovica držav Evropske unije ne izpolnjuje več maastrichtskih kriterijev, zaradi česar bi lahko prišlo tudi do spremembe fiskalnega pravila.
05.09.2022
Kračun: Naslednje leto nas čaka zadolžitev za štiri milijarde evrov
O stanju slovenskih javnih financ in vladni politiki ter o fiskalni in monetarni politiki na ravni EU smo se pogovarjali z dr. Davorinom Kračunom, predsednikom Fiskalnega sveta RS.
30.08.2022
Proračuni držav v regiji Adria: Trend rasti se obrača
Davčni prihodki držav regije Adria na medletni ravni zabeležili dvomestno rast, visoka inflacija in ohlajanje gospodarstva pa bosta v naslednjih mesecih velik izziv za javne finance.
19.09.2022
Fiskalni svet: Predlog rebalansa proračuna nerealističen
Predlog je neustrezen za trenutne makroekonomske razmere, ki so kljub negotovostim še vedno ugodne.
22.09.2022
"Zakon o fiskalnem pravilu navaja dva pogoja za obstoj izjemnih okoliščin, bodisi gre za obdobje resnega gospodarskega upada bodisi za primer neobičajnega dogodka, na katerega ni mogoče vplivati in ima pomembne posledice za finančno stanje sektorja država, kot to opredeljuje Pakt za stabilnost in rast," je fiskalni svet izpostavil v svoji oceni. "Trenutne ekonomske razmere niso zadostni razlog za uveljavljanje izjemnih okoliščin v letu 2023."
Ekspanzivna fiskalna politika po mnenju fiskalnega sveta ni več smiselna, ukrepi za blažitev draginje pa naj bodo manj razsipni in bolj ciljno usmerjeni.
"Fiskalni svet izraža pričakovanje, da bo vlada, ko ne bo več izpolnjen nobeden od pogojev za uveljavljanje izjemnih okoliščin, skladno z nacionalno zakonodajo pristopila k izvajanju popravljalnega mehanizma," so zapisali v oceni, pripravljeni na prošnjo vlade. Fiskalni svet tako "pričakuje uveljavitev ukrepov, ki bodo zagotovili pripravljenost javnih financ na ukrepanje ob prihodnjih šokih ter ustrezno naslovitev izzivov za dolgoročno vzdržnost javnih financ".
Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je pred časom v intervjuju za Bloomberg Adria opozoril, da mora biti država fiskalno preudarnejša, če želi ohraniti zaupanje in kredibilnost na finančnih trgih ter se še naprej zadolževati po relativno nizkih obrestnih merah. Kračun je prav tako ocenil, da se bo morala država naslednje leto zadolžiti za okoli štiri milijarde evrov, ministrstvo za finance pa ocenjuje, da bo ta številka nižja, in sicer 3,6 milijarde evrov.