Vlada: Davčne spremembe, obvezni računi in več pomoči gospodarstvu

Vlada je na današnji seji obravnavala širok nabor ukrepov. Med njimi so spremembe davčne zakonodaje, višja pomoč gospodarstvu za blažitev posledic energetske draginje, zamrznitev cene šolskih malic in dolgoročni načrt doseganja ciljev proizvodnje in rabe obnovljivih virov energije. Kaj konkretno se nam obeta?

Vlada je popravila ukrep subvencioniranja višjih stroškov elektrike in plina za podjetja. Razširila je krog upravičencev in povišala delež upravičenih stroškov, ki ga bodo podjetja dobila povrnjenega, in sicer s prvotnih 30 na 50 odstotkov. Za posebno pomoč do dveh milijonov evrov ostaja omejitev 30 odstotkov upravičenih stroškov, energetsko intenzivna podjetja pa lahko računajo na povrnitev do največ 70 odstotkov upravičenih stroškov.

Novela zakona prinaša tudi nov ukrep ugodnih likvidnostnih kreditov za podjetja, prizadeta zaradi krize, v višini šest milijonov evrov. S spremembami se bodo sredstva, ki jih država namenja za pomoč gospodarstvu na tem področju, več kot podvojila in bodo tako znašala 86 milijonov evrov, so sporočili iz vlade.

Za gospodarstvo pa z današnje seje vlade prihaja tudi novica, da bodo podjetja morala ponovno izdajati račune, in sicer v tiskani ali elektronski obliki. Če kupec računa ne bo vzel in ga zadržal najmanj do odhoda iz stavbe, bi lahko bil oglobljen s 40 evri kazni.

Obetata se progresivnejša obdavčitev in prevetritev sistema normirancev

Vlada je obravnavala tudi paket davčne zakonodaje. Zvišala naj bi se splošna dohodninska olajšava, in sicer z zdajšnjih 4.500 evrov na pet tisoč evrov v letu 2023. Poleg tega se bo predvidoma zvišal skupni dohodek, od katerega se poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, in sicer s 13.716,33 evra na 16 tisoč evrov. Stopnja v zadnjem, petem dohodninskem razredu naj bi se zvišala s sedanjih 45 na 50 odstotkov, poroča STA.

Če bo zakon sprejet, se bodo zaposlenim z najnižjimi plačami naslednje leto neto plače zvišale, ostalim pa znižale. "Spremembe gredo v smeri, da tisti, ki imajo največ, prispevajo največ; ta denar pa bomo namenili mladim. Iskali smo ravnotežje med ciljno usmerjenimi ukrepi ter ne prevelikim izpadom proračunskih prihodkov," je na novinarski konferenci povedal finančni minister Klemen Boštjančič.

Predvidena je tudi uvedba olajšave za mlade do 29. leta starosti, in sicer se bo davčna osnova od dohodkov iz delovnega razmerja znižala za tisoč evrov.

Vlada se je odločila poseči tudi na področje normiranih samostojnih podjetnikov. Za samostojne podjetnike, ki imajo do 25 tisoč evrov dohodka, se ne bo spremenilo nič, za del dohodka od 25 do sto tisoč evrov pa se bodo priznani normirani odhodki znižali z zdajšnjih 80 na 40 odstotkov. Priznani normirani odhodki bodo na 40 odstotkov znižani tudi za vse popoldanske s.p.-je.

Predvidene so tudi spremembe zakona o davčnem postopku, med drugim glede razkrivanja določenih podatkov upravičencu, ki jih ta potrebuje za izpolnitev obveznosti, ter vročanja dokumentov prek portala eDavki, ki naj bi bilo mogoče brez kvalificiranega digitalnega potrdila, poroča STA.

Spremembe tudi na področju plačila poslovne uspešnosti in dela na domu

Plačila za poslovno uspešnost, ki so ugodno davčno obravnavana, bodo morala zadostiti novemu pogoju. Nagrada za uspešnost bo ugodno davčno obravnavana dvakrat na leto, neobdavčena pa bo samo do višine povprečne mesečne plače v državi. Do sedaj je bila višina vezana na plačo zaposlenega, ki prejme nagrado.

Pri plačilu za poslovno uspešnost je predviden dodatni pogoj za ugodno davčno obravnavo, in sicer bo ta veljala ob izplačilih največ dvakrat letno; poleg tega bo nagrada neobdavčena v višini do povprečne mesečne plače v državi, ne več v višini povprečne plače delavca.

Pri oddajanju premoženja v najem naj bi se stopnja davka vrnila na 25 odstotkov, priznani normirani stroški pa naj se ne bi spremenili. Predvidena je tudi ponovna uvedba obdavčitve izplačanih delnic ali deležev v primeru odsvojitve v okviru pridobivanja lastnih delnic ali deležev. To izplačilo naj bi bilo obdavčeno tako, kot so obdavčene dividende.

Vlada spreminja tudi višino nadomestila za delo od doma. To naj bi po novem znašalo 0,2 odstotka povprečne mesečne plače, kar pomeni okoli štiri evre na dan. Nadomestilo se ne bo vštevalo v davčno osnovo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar