Gospodarstvo in strokovnjaki: 'Bolje letos brez davčne reforme kot slaba'

"Raje bi videl, da tako rečene 'improvizirane' davčne reforme ne bi bilo, čeprav je potrebna. Če bo izpeljana, pa bi lahko naredila več zmede kot koristi," je bil jasen ekonomist Mojmir Mrak na dogodku Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Celostnih sistemskih davčnih rešitev namreč tako po mnenju Mraka kot davčnega strokovnjaka Ivana Simiča v treh mesecih ni mogoče pripraviti.

"Če danes ne vedo, kaj želijo narediti, in šele oblikujejo ekipo, ki bo razmišljala o tem, potem letos davčne reforme ne bodo izpeljali," je prepričan Simič. Na finančnem ministrstvu namreč ustanavljajo strateški svet za davke, v katerem bodo sedeli strokovnjaki z davčnega področja, pa tudi posamezni predstavniki socialnih partnerjev. Vlada sicer govori predvsem o novem davku na premoženje, o čemer smo že pisali.

Simič je poudaril, da če bi želeli davčno reformo sprejeti letos po rednem postopku, bi jo morali najkasneje maja vložiti v zakonodajni postopek. "Marca bomo slišali, kakšna bo davčna reforma," malo za šalo, malo zares ugiba Simič. Sicer pa poudarja, da mora vlada do oktobra prioritetno popraviti zakon o davčnem postopku, ker ta ni skladen z ustavo.

STA

 

Predlog bo sicer v javnost po njegovem mnenju verjetno res prišel, ampak bo šlo spet zgolj za prilagoditev, ne pa resno reformo. "Ta bi morala biti narejena v povezavi s pokojninsko reformo," meni Mrak.

STA

 

Gospodarstveniki bi bili zadovoljni že, če davkov ne bi višali

Jasen znak, kako pereča je napovedana davčna reforma, je bila velika udeležba gospodarstvenikov na dogodku. Ti so do Golobove vlade zelo kritični, saj "vlada z nobenim ukrepom z izjemo energetske krize ni zmanjšala bremen gospodarstva", je poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Že prva poteza vlade, ko je prišla na oblast, se je dotikala davkov.

Ob vseh davčnih obremenitvah bi bili po besedah Tiborja Šimonke, predsednika GZS, gospodarstveniki zadovoljni že, če davkov ne bi več višali. "Ne glede na to, ali je davčna reforma potrebna ali ne, bi morali korak za korakom vendarle kaj narediti," je dodal Šimonka. Po njegovem mnenju na kratek rok sicer ne gre pričakovati večjih sprememb. "Če ne bo izboljšanja konkurenčnega gospodarskega okolja, ne bo rasti, razvoja in blaginje," je podaril Šimonka.

Marko Lotrič, predsednik državnega sveta, je k temu dodal, da se tako pomembne stvari, kot so davki, brez gospodarskih, obrtniških in kmetijskih organizacij ne smejo spreminjati. "Ko se delajo reforme, ki zadevajo družbo, morajo biti vse karte na mizi. Davčna politika vpliva na življenje ljudi in poslovanje podjetij, zato jih je treba sprejemati redko in za daljše časovno obdobje," je poudaril Lotrič.

Po njegovem mnenju nenehno zviševanje davkov povečuje sivo ekonomijo. "Tudi mi menimo, da je bolje, da se vlada davčne reforme sploh ne loti, če pa že, naj se ravna po sosedah, ki so razbremenile davčni primež," je dejal Lotrič.

Kakšno davčno reformo bi spisal Ivan Simič?

Kakšna bi morala biti davčna reforma, je na dogodku orisal Ivan Simič, ki je v času Janševe vlade vodil Finančno upravo RS (Furs). Takšni so njegovi predlogi:

‒ Davčno stopnjo najvišjega razreda dohodninske lestvice bi znižal na 45 odstotkov, kot je predvidevala novela zakona o dohodnini Janševe vlade, a jo je nato Golobova vlada spremenila nazaj na 50 odstotkov.

‒ Splošno olajšavo bi postavil na sedem tisoč evrov.

‒ Stopnjo za obračun davka od dohodkov pravnih oseb bi z zdajšnjih 22 odstotkov (takšna bo stopnja najmanj do 2028 zaradi poplavne obnove) znižal na 16 ali 17 odstotkov.

‒ Davek na najem bi bil 15-odstoten, kot je veljalo leta 2022. Zdaj velja 25-odstotna davčna stopnja.

‒ Višine socialnih prispevkov ne bi zniževal, ker se bodo po njegovih besedah že tako krčile pravice.

‒ Davek na dodano vrednost (DDV) bi dvignil z 20 na 22 ali 23 odstotkov.  

‒ Davek na kapitalske dobičke bi spustil na 20 odstotkov, pri čemer bi bili davka oproščeni po petih oziroma desetih letih imetja.

‒ Prvi dedni red bi moral ostati neobdavčen. "Slišim neke govorice, da se razmišlja o obdavčitvi, ampak tega vladi ne svetujem zaradi upora ljudi," je dejal Simič.

‒ Stopnja davka na premoženje bi bila 0,3-odstotna.

"To je predlog davčne reforme, ki pa ga vlada verjetno ne bo upoštevala," je prepričan Simič. Hkrati opozarja, da če bo davčna reforma sprejeta letos, bo začela veljati z letom 2025, v denarnicah pa se bodo davki poznali v letu 2026. "Takrat so volitve. Kdo bi naredil tak samomor?" se sprašuje Simič in navihano dodaja, da bi morda vendarle premislili o njegovih predlogih. "Tako bi bili morda lahko ponovno uspešni na volitvah."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar