Neuradno: Vlada bo znižala vstopne pogoje za pomoč podjetjem

V Celju poteka 54. Mednarodni obrtni sejem (MOS), ki se letos osredotoča na izzive samooskrbe. V ospredju sta predvsem energetska in prehranska samooskrba, v zakulisju pa poteka tudi dialog med obrtniki in podjetniki na eni ter vlado na drugi strani. Prvi svarijo, da energetska kriza ogroža tretjino slovenskih podjetij, vlada pa obljublja dodatno pomoč.

Podpredsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Peter Pišek je zbranim na slovesnem odprtju dejal, da niso najbolj zadovoljni z ukrepi vlade. "Želimo si kapice na ceno energentov za gospodarstvo. Smiselno bi bilo uvesti tudi ukrep čakanja na delo, ki se je med pandemijo izkazal za učinkovitega. Dolgoročno mora biti cilj tudi reforma energetskega trga v Evropi," meni Pišek. "Problem je tudi pomanjkanje kadrov. Mladi se ne odločajo za obrtne poklice v obsegu, ki bi zadostil potrebam delodajalcev. Delno lahko to rešujemo z uvozom delovne sile, a so postopki predolgi."

Minister za gospodarstvo Matjaž Han je odgovoril, da obrtnike in podjetnike vlada sliši ter da jim bo pomagala. Dodal je še, da bodo na ministrstvu popravili ukrep subvencioniranja višjih stroškov električne energije in plina. Neuradno smo od virov blizu gospodarskega ministra izvedeli, da naj bi vlada znižala vstopne pogoje za pomoč podjetjem – namesto dvakratnika bo dovolj povišanje stroškov električne energije in plina za 150 odstotkov. Prav tako naj bi subvencionirali 50 odstotkov povišanih stroškov in ne 30, kot velja sedaj. Naši viri pravijo, da se gospodarsko ministrstvo trudi priti gospodarstvu čim bolj naproti.

Mednarodni obrtni sejem tokrat v znamenju trajnosti in samooskrbe

Mednarodni obrtni sejem v Celju se uvršča med najpomembnejše tovrstne sejme v regiji ter narekuje tudi smernice in trende v izbranih panogah. Kljub porastu spletne prodaje je MOS še vedno priljubljen tako med razstavljalci kot obiskovalci, ugotavljajo organizatorji. Letošnja rdeča nit sta samooskrba in trajnostni razvoj, predvsem zeleni preboj in digitalna preobrazba družbe. Kljub razvojnim željam in načrtom se mnogo podjetij sooča z borbo za preživetje; skrbi jih predvsem naslednje leto.

S kakšnimi težavami se soočajo slovenska podjetja, je opisal direktor Celjskega sejma Robert Otorepec, ki je dejal, da so letos "stroški električne energije zrasli za 120 odstotkov, za leto 2023 pa so cene štirikrat višje kot letos. Pod temi pogoji poslovanje marsikaterega podjetja ne bo več vzdržno." Otorepec je še dodal, da smo se več kot desetletje samo pogovarjali o samooskrbi, sedaj pa je prišel čas za konkretne ukrepe.

Še bolj zaskrbljen ton bilo slišati z vrha OZS. "Malo gospodarstvo predstavlja 116 tisoč podjetij, ki zaposlujejo okoli 366 tisoč delavcev. Po anketi, ki smo jo naredili med našimi člani, jih tretjina poroča, da je njihov obstoj v naslednjem letu ogrožen," je opozoril Peter Pišek, podpredsednik OZS. "Ne vemo, kaj se nam na energetskem trgu obeta v naslednjem letu. Znamo se boriti in preživeti, se prilagoditi. Tudi v energetski krizi se ne bomo predali, potrebujemo pa podporo. Potrebujemo ukrepe, ki bodo pomagali ohraniti delovna mesta."

STA

 

Pišek je za Bloomberg Adria povedal tudi, da od vlade pričakujejo poenostavitev in pohitritev zaposlovanja tujih strokovnjakov. "Od gospodarske diplomacije pa pričakujemo tudi to, da postanemo bolj prisotni v državah, ki imajo poln kadrovski bazen mladih strokovnjakov na področjih prihodnosti. Tem mladim moramo predstaviti našo kulturo, podjetništvo in poslovno okolje, da bodo pripravljeni pri nas soustvarjati dodano vrednost."

Han obljublja pomoč vlade in lobiranje na evropski ravni

"Podjetjem bomo s pomočjo SID banke pomagali zagotoviti likvidnost. Zavzemamo se tudi za močno regulacijo trga z električno energijo – tukaj mora EU odigrati svojo vlogo, da poseže na trg in zameji visoke cene," je zbranim dejal minister Han. "Gospodarstvu bomo zagotovili pomoč – to so ukrepi za omejitev stroškov, zaščito delovnih mest, ohranitev likvidnosti, spodbujanje naložb v večjo energetsko samozadostnost."

STA

 

Han je še dodal, da je letos gospodarsko ministrstvo podjetjem namenilo 670 milijonov evrov. Ker si na ministrstvu želijo dviga produktivnosti in dodane vrednosti na zaposlenega na vsaj 70 tisoč evrov, zagotavljajo sredstva za naložbe v inovacije, raziskave in razvoj ter energetsko prenovo. "Podpiramo ukrepe podjetij za prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo, razogljičenje energetsko intenzivne industrije, digitalizacijo poslovnih procesov podjetij in internacionalizacijo slovenskega gospodarstva. Če bomo delali skupaj, je lahko kriza priložnost za nov razvojni preboj Slovenije," je bil optimističen minister.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar