Finski veleposlanik pri NATO Klaus Korhonen in švedski kolega Axel Wernhoff sta danes na sedežu zavezništva v Bruslju skupaj oddala formalni prošnji za članstvo v zvezi NATO.
Slovenija je skupaj z večino držav članic in NATO vrhom obema državama izrazila podporo. "Finska in Švedska sta najtesnejši partnerici Nata," so na Ministrstvu za zunanje zadeve zapisali v sporočilu za javnost.
Na ministrstvu so poudarili slovensko podporo politiki odprtih vrat zveze NATO. "V celoti spoštujemo pravico Finske in Švedske, da sami odločita o zaprosilu za članstvo v Natu. Verjamemo, da morajo Natova vrata ostati odprta za evropske države, ki se želijo pridružiti ter izpolnjujejo pogoje za članstvo," so še zapisali.
Preberi še
Finska "brez oklevanja" na poti v NATO
Predsednica vlade Sanna Marin in predsednik države Sauli Niinistö sta v skupni izjavi zatrdila, da bi članstvo izboljšalo varnost Finske.
12.05.2022
Finska, Švedska vse bližje članstvu v NATO, Rusija kritična
Po izraženi podpori finskega političnega vrha članstvu v NATO sedaj uradna napoved finske prošnje, temu sledila tudi Švedska.
16.05.2022
Turčija ugovarja vstopu Finske in Švedske v NATO
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal, da državama ne bo dovolil vstopa v NATO zaradi njunih stališč o kurdskem vprašanju.
17.05.2022
Podporo finski in švedski prošnji za članstvo je izrazil tudi predsednik Slovenije, Borut Pahor. "Članstvo Finske in Švedske v zvezi Nato bo okrepilo našo skupno, evropsko in severnoatlantsko varnost," je zapisal v tvitu.
Za sprejem v zavezništvo mora soglasje podati vseh 30 trenutnih članic. V ponedeljek je nestrinjanje izrazil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki Finsko in Švedsko obtožuje, da podpirata kurdski terorizem. Bolj verjetno je, da želi izboljšati pogajalsko izhodišče Turčije pri nakupu ameriških vojaških lovcev F-16.
Finska in Švedska sta s prošnjo za članstvu v NATO naredili popoln preobrat svojih varnostnih politik. Zaradi ruske invazije na Ukrajino sta se odpovedali dolgoletni nevtralnosti.