Gradbena dovoljenja: Birokratizacija ali nevoščljivost sosedov?

V Sloveniji, predvsem v večjih mestih in na Obali, kronično primanjkuje stanovanj, posledično pa so cene na rekordnih vrednostih. Zakaj se torej ne gradi več in hitreje?

Kot poudarjajo številni investitorji, je razlog v preveliki birokratizaciji države, saj je pridobivanje gradbenih dovoljenj zapleten in dolgotrajen postopek, ki traja tudi več let, dodatno pa ga lahko zapletejo in podaljšajo še nevoščljivi sosedi. Gre pri tem res za nevoščljivost ali zgolj za uveljavljanje pravic strank v postopkih, torej sosedov, smo preverili pri pravnih strokovnjakih.

Za izdajo gradbenih dovoljenj na prvi stopnji so pristojne upravne enote, o pritožbah pa odloča ministrstvo za naravne vire in prostor. Ko ministrstvo zavrne pritožbo, gradbeno dovoljenje postane dokončno, vendar pa je zoper dokončno gradbeno dovoljenje mogoče vložiti še tožbo pred upravnim sodiščem. Gradbeni zakon (GZ-1) namreč omogoča, da v postopku izdaje gradbenega dovoljenja sodelujejo tudi lastniki sosednjih zemljišč, ki v postopku sodelujejo kot stranski udeleženci.

Kot pojasnjuje odvetnik Marko Majstorovič iz odvetniške družbe Potočnik in Prebil, lahko mejaši nastopajo v postopku pred upravno enoto in nasprotujejo nameravani gradnji, svoje ugovore pa morajo pojasniti in tudi predložiti dokazila. Ko je izdano gradbeno dovoljenje, lahko stranski udeleženci vložijo tudi tožbo na upravno sodišče.

Fotp: Matic Kuder

"Lastnik sosednjega zemljišča mora v postopku dokazati, da bo gradbeno dovoljenje poseglo v njegove pravice in pravne interese. Če stranski udeleženec vloži pritožbo, mora o pritožbi odločiti ministrstvo. Tudi ko ni utemeljenih razlogov in argumentov za nasprotovanje nameravani gradnji objektov, je potreben določen čas, vsaj nekaj mesecev, da najprej o pritožbi odloči ministrstvo. Ker lahko lastniki sosednjih zemljišč vložijo tudi tožbo pred upravnim sodiščem, pa se čas do pravnomočnega gradbenega dovoljenja bistveno podaljša. Gre za negotovost na strani investitorja, kdaj bo prišlo do pravnomočne odločitve," je jasen Majstorovič.

Nagajanje sosedov?

Pogosto slišimo, da gre pri pritožbah preprosto za nagajanje ali pregovorno nevoščljivost Slovencev. Celjski odvetnik Primož Feguš iz odvetniške pisarne Feguš Odvetniki odgovarja. "Težko rečem, da gre pri katerem koli nasprotovanju za nagajanje. Gre za to, da imajo določene osebe, katerim je zakon dovolil, da lahko vplivajo na postopek in v njem sodelujejo, določene pravice. Z vložitvijo pritožbe se te pravice predstavijo in zastopajo. Sodišče pa mora odločiti, ali je izpostavljena pravica tretjega res prizadeta z določenim dovoljenjem ali ne. To je stvar odločitve sodišča, da pretehta vse okoliščine, vsa dejstva in dokaze ter na koncu odloči o utemeljenosti pritožbe."

Zlorab je manj, kot se ustvarja vtis v javnosti

Majstorovič prav tako meni, da je zlorab obstoječega sistema manj, kot je vtis v javnosti: "Po mojih izkušnjah je tovrstnih očitnih in načrtnih zlorab v resnici relativno malo, večinoma gre za resne in tehtne razloge in argumentacijo, ki jo uveljavljajo sosedje. Pogosto imajo sosedje tudi prav in se ravno na podlagi njihovih opozoril in argumentov ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja."

Ob tem dodaja: "Lahko rečem, da je sistem, ki daje na voljo pravna sredstva tudi lastnikom sosednjih zemljišč, povsem ustrezen in primeren, saj gre za način izvajanja nadzora nad investitorji in nad državnimi organi, ki odločajo o gradbenih in drugih dovoljenjih. Zato je treba dopustiti, da v postopkih sodelujejo tudi mejaši. Zaradi določenih ekscesnih in izjemnih primerov zlorab ni nobene potrebe po spreminjanju pravnega okvira, ki je v osnovi povsem ustrezen, pravilen in tudi uravnotežen."

Osebni arhiv

 

Bi bilo smiselno uvesti odškodnine, če do zlorab kljub vsemu pride?

Odškodninska tožba bi sicer bila mogoča, pravi Feguš, vendar bi bilo to po njegovih besedah zelo težko dokazati tako odgovornost kot tudi višino škode. "Če nekdo vloži pritožbo, ki mu jo dopušča zakon, potem ni naredil ničesar protipravnega. Zakon omogoča, da se njegova pravica preveri pred sodiščem. Težko bo dokazati, da je nekdo zlorabil te pravice, kar bi eventualno lahko rezultiralo v odškodninski odgovornosti. Na drugi strani pa bo tudi težko dokazati, da je nastala kakšna škoda. Investitor, če bo v postopku uspešen, bo še vedno lahko dokončal projekt in ga unovčil. Zgolj to, da se bo to zgodilo z nekim časovnim zamikom, ne pomeni škode v pravno relevantnem pomenu."

Težava je v prepočasnem delu sodišč

Sogovornika soglašata: razlog za dolgotrajne postopke je v sodiščih. "Sodišča v Sloveniji resnično delujejo nerazumno dolgo. To je posledica kadrovske podhranjenosti in nenehnih fluktuacij bodisi zaradi porodniških, bolniških, napredovanj bodisi premestitev na druga sodišča, pa tudi zaradi odhodov sodnikov v druge pravniške službe zunaj sodišča. Vse to vpliva, da se zaostanki večajo, saj mora vsak nov sodnik najprej spise preštudirati, da se potem lahko loti postopka. Sodne zadeve, vezane na izdajo gradbenih dovoljenj, se obravnavajo na upravnem sodišču, kjer pa situacija kar se tiče hitrosti postopkov ni nič boljša kot na drugih sodiščih. Tudi če bi bil predpisan rok za rešitev zadeve, je vprašanje, ali bi bilo sploh mogoče izvesti celoten postopek z izdajo sodne odločitve v tako kratkem roku," pravi Feguš.

Majstorovič se s tem strinja in dodaja: "Glavni sistemski ukrep bi se moral nanašati na to, da delo na upravnih enotah poteka hitreje. Potem bi bilo treba zagotoviti, da tudi ministrstvo hitreje odloči o pritožbah. Nazadnje pa bi moralo biti zagotovljeno in omogočeno, da upravno sodišče, ki ne razpolaga z zadostnim kadrom, hitreje opravi vsa procesna opravila, izpelje postopek in izvede obravnavo ter s sodbo odloči glede vloženih tožb."