Kako so jo na upravnih enotah zagodli gradbeništvu?

Upravne enote so v začetku julija končale večmesečno stavko. Njenih posledic niso občutili le občani pri izdelavi novih osebnih izkaznic, prijavi bivališča ali pridobitvi potrdila o državljanstvu. Stavko so občutila tudi podjetja. Kot so opozarjali iz gradbeništva, je ohromila izdajo gradbenih dovoljenj.

Koliko gradbenih dovoljenj je bilo izdanih v prvi polovici leta na največjih upravnih enotah? Preverili smo, kaj pravijo gradbeniki, kaj arhitekti, kaj kažejo številke o izdaji gradbenih dovoljenj.

Število izdanih gradbenih dovoljenj precej upadlo

"Naša statistika na področju pridobivanja gradbenih dovoljenj kaže, da se je v zadnjih dveh mesecih število izdanih gradbenih dovoljenj rapidno zmanjšalo, in sicer za približno 80 odstotkov glede na predhodno obdobje," je opozoril direktor in lastnik proizvajalca lesenih montažnih objektov Lumar Marko Lukić.

To podatki statičnega urada (Surs), ki je v petek objavil junijske podatke izdanih gradbenih dovoljenj za stavbe, še ne kažejo. Število gradbenih dovoljenj se je junija, pred koncem stavke, na medletni ravni celo povečalo za 11 odstotkov. Povečanje števila gradbenih dovoljenj je najverjetneje posledica postopnega zmanjšanja števila upravnih enot, ki so stavkale ali pa so prenehale stavkati.

"Vse od začetka stavke v januarju, ko je kar 54 od 58 upravnih enot stavkalo, je število upravnih enot, ki so omilile stavkovne aktivnosti na en delovni dan ali stavke sploh ne izvaja, s treh naraslo na 34," so konec junija sporočili z ministrstva za javno upravo.

Na Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) predvidevajo, da pri podatkih lahko prihaja do časovnega zamika pri izdajanju gradbenih dovoljenj. ''Ne vemo, kdaj so se ti postopki začeli in za katere postopke dejansko gre. Med stavko so upravne enote izdajale gradbena dovoljenja samo za projekte, ki so sofinancirani iz evropskih sredstev, ne pa tudi za investicije zasebnih investitorjev,'' je povedala Mika Cimolini z ZAPS.

Natančnejši učinek stavke na UE je bolj izrazit, ko pogledamo podatke na polletni ravni. V prvem polletju se je število izdanih gradbenih dovoljenj zmanjšalo za 14,6 odstotka, na 2.675. To je najmanj po prvem polletju 2020, ko je delo na upravnih enotah oviral prvi val pandemije. Če zanemarimo prvo pandemično polletje 2020, je bilo v prvih šestih mesecih leta 2024 izdanih najmanj gradbenih dovoljenj po drugem polletju leta 2015.

V prvem polletju izdana tretjina manj dovoljenj

Vprašanja o številu izdanih gradbenih dovoljenj smo poslali na največje upravne enote. Podatki kažejo, da se je v letošnjem prvem polletju skupno število izdanih gradbenih dovoljenj v prvem polletju vidno zmanjšalo. V prvem polletju se je glede na isto obdobje lani najbolj zmanjšalo na mariborski upravni enoti, za več kot polovico. Sledila je ljubljanska z 38-odstotnim upadom izdanih gradbenih dovoljenj. Na upravni enoti v Novem mestu je bil upad minimalen, 3,5-odstoten. Skupno je bilo v petih največjih upravnih enotah v prvem polletju izdanih 33,6 odstotka manj gradbenih dovoljenj kot v istem obdobju lani. Upravna enota v Kopru je v letošnjem prvem polletju ugodila 97, podatkov za leti 2022 in 2023 pa nimajo.

Podatki vključujejo številke izdanih gradbenih dovoljenj na upravni enoti v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Celju in Novem mestu. Podatki ljubljanske vsebujejo vse odločitve v upravnih zadevah s področja okolja in prostora. To pomeni gradbena dovoljenja, uporabna dovoljenja, odločbe o legalizaciji stavb, objekti daljšega obstoja in drugo, ki se vodijo v sektorju za okolje in prostor. Poudarili pa so, da se večji del izdanih dovoljenj nanaša na izdajo gradbenih dovoljenj.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar je v intervjuju povedal, da je upočasnitev izdajanja gradbenih dovoljenj prizadela predvsem izdelovalce montažnih hiš, druga podjetja pa so imela težave zlasti pri pridobivanju dovoljenj za delavce iz tujine.

Lumar: Ne beležimo odpovedi naročil

Podjetja gradbena dovoljenja potrebujejo veliko prej, preden začnejo montažo ali gradnjo objekta na gradbiščih, da lahko ustrezno načrtujejo proizvodnjo, pripravijo dokumentacijo in organizirajo vse druge postopke, podizvajalce pri gradnji nove hiše. ''Trenutno ne beležimo upada prodaje hiš, ki bi bila posledica stavke na upravnih enotah,'' je povedal Lukić. Dodal je, da imajo v Lumarju na zalogi dovolj projektov z izdanimi gradbenimi dovoljenji do konca leta.

"Do konca leta zato ne pričakujemo vplivov na poslovanje in bo proizvodnja in montaža hiš potekala normalno," pravi prvi mož Lumarja. Dodaja, da ne zaznavajo odpovedi naročil, a priznava, da se soočajo z vse večjim nezadovoljstvom in jezo kupcev hiš, ki ob že tako dolgih rokih za pridobitev gradbenega dovoljenja zdaj čakajo še dalje. Vse omenjeno namreč podaljšuje rok gradnje hiše in za veliko večino uresničitev največjega življenjskega projekta.

Lumar v zadnjih raste in stabilno posluje. Pandemija ali višje obrestne mere na posojila ter omejeno kreditiranje prebivalstva ni imelo negativnega vpliva na poslovanje. Rast se je v letu 2023 upočasnila. Prihodke so povečali za 12 odstotkov, na 29,45 milijona evrov, dobiček pa je poskočil za 39 odstotkov, z 1,92 na 2,67 milijona evrov.

Marles: Nadaljevanje težav bi lahko vplivalo na poslovanje

''Zamude pri izdaji dovoljenj povzročajo zamik začetka gradnje, kar vodi do podaljševanja celotnega časovnega okvira projektov," opozarjajo v Marlesu. Ob tem poudarjajo, da to ne vodi le v povečanje stroškov poslovanja, ampak tudi povzroča nezadovoljstvo naročnikov. Kupci zaradi daljših postopkov za zdaj niso odstopali od gradnje hiš, še dodajajo. ''Kupci so običajno trdno odločeni za nakup montažne hiše in so posledično pripravljeni počakati na začetek gradnje.'' Dodajajo pa, da ima vse svoje meje.

Nezmožnost zagotovitve natančnega časovnega okvira za začetek in dokončanje gradnje lahko v nekaterih primerih privede do tega, da kupci odstopijo od projekta. Zaradi težav s pridobivanjem gradbenih dovoljenj so pod pritiskom, zato poskušajo optimizirati in napovedati končne stroške za stranko. ''Podaljšane pripravljalne faze in možnost nastajanja dodatnih stroškov so razlogi za skrb. Nižanje cen v teh razmerah ni rešitev, je pa vedno ena od možnosti za ohranitev poslovanja.''

Če bi se težave z izdajanjem gradbenih dovoljenj nadaljevale, ocenjujejo, da bi lahko vplivale na poslovanje v letu 2024. Prihodki bi lahko bili manjši za približno petino, priznavajo. ''To vključuje izgubo novih naročil v Sloveniji in ustvarjanje dodatnih stroškov, ki jih prinašajo podaljšane pripravljalne faze.''

Družba Marles hiše Maribor je v letu 2023 ustvarila 24 odstotkov manj prihodkov kot v letu 2022. Odhodki so upadli za 22 odstotkov, zaradi česar je družba pridelala 219.700 evrov izgube. Podjetje je prvič po letu 2006 poslovalo z izgubo. Družbo so že leta 2022 prizadele povišane cene materialov, energentov in storitev.

Arhitekti: Stavka poslabšala stanje

Stavka na upravnih enotah je poslabšala stanje in podaljšala postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj, opozarja Milka Cimolini. Na to so opozorili tudi ministrstvo za javno upravo. "Predvsem so to zaznali naši člani, ki dnevno sodelujejo z zasebnimi vlagatelji," je sporočila Cimolini.

Anketa arhitektov iz ZAPS je pokazala, da ima na zelo dolge roke za izdajo gradbenih dovoljenj zelo velik vpliv prezasedenost referenta. Zelo velik vpliv na dolge roke izdaje gradbenih dovoljenj imajo po oceni arhitektov tudi neustrezna določila prostorskih aktov. Napake investitorja glede pravice grajenja na izdajo gradbenih dovoljenj nima vpliva. Zelo majhen vpliv imajo tudi napake projektanta v projektni dokumentaciji.