Trump razmišlja o ustavljanju ameriških vojaških akcij proti Iranu

Predsednik ZDA Donald Trump razmišlja o ustavljanju ameriških vojaških akcij proti Iranu, saj da so ZDA po četrtem tednu vojaškega posredovanja blizu doseganja ciljev.

"Zelo smo blizu izpolnitve naših ciljev, ko razmišljamo o zaustavitvi naših velikih vojaških prizadevanj na Bližnjem vzhodu," je v petek zapisal Trump na družbenih omrežjih. Cilje je opisal kot "popolno degradacijo" iranskih raketnih zmogljivosti, "uničenje" obrambne industrijske osnove države, izločitev njihove mornarice in letalstva, preprečitev, da bi se Teheran kadarkoli približal "jedrski zmogljivosti", ter zaščito bližnjevzhodnih zaveznikov.

Trumpovi komentarji so se pojavili kmalu potem, ko je izključil premirje in pustil odprta vrata za napotitev kopenskih enot, kar poudarja, da predsednik še naprej pošilja močno nasprotujoča si sporočila o svojih ciljih in načrtih za ameriško in izraelsko vojno proti Iranu.

Jasno ni niti, kako bi Iran odgovoril na enostransko odločitev ZDA o zaustavitvi napadov po nedavnih udarih, ki so bili usmerjeni na energetsko infrastrukturo države in ubili več visokih uradnikov, med njimi varnostnega vodjo Alija Laridžanija. Iranski uradniki so postali zadržani tudi glede ponovnega odprtja Hormuške ožine, saj Teheran nadaljuje s povračilnimi napadi na zalivske arabske sosede.

Trump je govoril tudi o ožini, ključni pomorski poti, po kateri potuje približno petina svetovnih tokov nafte in zemeljskega plina, in je bila od začetka sovražnosti praktično zaprta. Zaveznike je pozival, naj pomagajo ZDA pri vojaškem zavarovanju ožine, vendar je v petek nakazal, da bo to nalogo prepustil drugim narodom.

"Hormuško ožino bodo morale po potrebi varovati in nadzirati druge države, ki jo uporabljajo - ZDA ne," je dejal Trump. "Če bodo zaprosile, bomo tem državam pomagali pri njihovih prizadevanjih v Hormuzu, vendar to ne bi smelo biti potrebno, ko bo iranska grožnja izkoreninjena. Pomembno je, da bo to zanje enostavna vojaška operacija."

Trumpov predlog, da bi morale države, ki so najbolj odvisne od energije in drugih dobrin s Srednjega vzhoda, prevzeti odgovornost za nadzor ožine, zanemarja globalni vpliv naftnega trga.

Čeprav ZDA črpajo rekordne količine nafte, se cene nafte določajo na svetovnem trgu, zato se šoki v oskrbi, povezani z ožino, širijo od Pekinga do Washingtona ter vplivajo na ameriške potrošnike. ZDA so morda bolj odporne na fizični izpad milijonov sodčkov nafte z mednarodnega trga, vendar ostajajo neločljivo povezane s cenovnimi posledicami.

Trumpovi komentarji so zaključili burni petek na finančnih trgih, potem ko je poročanje Bloomberg News razkrilo, da se vse bolj nepopustljivi iranski režim noče pogajati o Hormuzu, hkrati pa so se pojavila poročila, da ZDA pripravljajo možnosti za napotitev kopenskih enot.

Cene nafte so v petek znova poskočile, svetovni referenčni Brent pa se je dan končal nad 112 dolarji za sod, kar je najvišje od sredine leta 2022. Po Trumpovih komentarjih o morebitni zaustavitvi konflikta so se cene spustile in trgovale blizu 108 dolarjev za sod.

Globalne delnice so poglobile izgube, ameriški delniški indeks pa se je močno znižal in teden zaključil skoraj 2 odstotka nižje. Donosnosti ameriških državnih obveznic so se zvišale, saj so trgovci vgrajevali 50-odstotno možnost dviga obrestnih mer Federal Reserve do oktobra. Medtem je zlato doživelo najslabši teden v štirih desetletjih.

Trump je dobro uro pred svojo objavo na družbenih omrežjih zavrnil možnost razglasitve prekinitve sovražnosti in izrazil prepričanje, da se bo Hormuz "sam" znova odprl, kljub zadržanosti zaveznikov pri zagotavljanju pomoči.

"Ne želim skleniti premirja. Premirja ne sklepaš, ko dobesedno uničuješ drugo stran," je dejal predsednik v Beli hiši. "Tega ne želimo."

Trump je v zadnjih dneh izrazil vse večje nezadovoljstvo, potem ko so njegove pozive zaveznikom, naj pomagajo plovilom prečkati ožino, zavrnili. Ostro je napadel ameriške partnerje, vključno z Natom in Kitajsko.

"NATO bi nam lahko pomagal, vendar do zdaj niso imeli poguma za to. In drugi bi nam lahko pomagali, vendar tega ne izkoristimo," je dejal o ožini. "Ob določenem trenutku se bo odprla sama."

Dodatno je pretresom prispevalo tudi razmišljanje vlade o kopenski operaciji. Trump se je izognil jasnemu odgovoru, ko so ga novinarji vprašali o njegovih načrtih za otok Kharg, glavno iransko izvozno naftno vozlišče. Ameriški uradniki so povedali, da je Bela hiša odredila napotitev več sto marincev na Bližnji vzhod, saj razmišlja o načrtu za zavzetje oporišča.

"Morda imam načrt ali pa ga nimam, ampak kako bi to sploh povedal novinarju," je dejal Trump.

Vsakršna poteza za uporabo kopenskih sil za prevzem nadzora nad iransko energetsko infrastrukturo bi predstavljala tveganja za Trumpa, med drugim bi ameriške enote izpostavila večji nevarnosti, kot so ji bile že doslej izpostavljene v konfliktu, ter povečala stroške in obseg kampanje.

Pentagon je od Kongresa zahteval dodatnih 200 milijard dolarjev za financiranje vojne, kar pošilja še en nasprotujoč si signal o tem, kako dolgo vlada pričakuje, da bo trajal konflikt. Režim v Teheranu ni blizu padca, iranski uradniki pa se konsolidirajo okoli preostalih voditeljev, kažejo zahodne obveščevalne ocene in izjave ljudi, seznanjenih z zadevo.

Višje cene goriva so še en izziv za Trumpa in njegovo Republikansko stranko pred novembrskimi vmesnimi volitvami. Maloprodajne cene bencina in dizelskega goriva v ZDA so poskočile na najvišje ravni od leta 2022, kalifornijski energetski regulator pa je že opozoril na oderuštvo, saj nekatere bencinske črpalke zaračunavajo celo do 8 dolarjev za galono.

 

__

S pomočjo Jennifer A. Dlouhy - Bloomberg