Rusi v Beogradu kupili stanovanja v vrednosti 180 milijonov evrov

V Beogradu so lani prodali dve tretjini vseh prodanih stanovanj v Srbiji, kažejo podatki tamkajšnjega geodetskega zavoda. Skupaj je vrednost prodanih stanovanj v srbski prestolnici presegla dve milijardi evrov. Med kupci se je lani glede na 2022 močno povečal delež Rusov, ki so za nakup stanovanj v Beogradu skupaj porabili 180 milijonov evrov.

Ivana Štrbac, vodja oddelka za ocenjevanje in vodenje vrednosti nepremičnin v geodetskem zavodu, je za Bloomberg Adria TV poudarila, da je delež tujcev, ki kupujejo nepremičnine v Srbiji, leta 2022 znašal tri odstotke, lani pa je poskočil na pet odstotkov.

Od začetka vojne v Ukrajini je v Srbijo prišlo mnogo Rusov, samo lani 20 tisoč delavcev. To pa je vplivalo tudi na višino najemnin in cene stanovanj, predvsem v Beogradu.

"En del Rusov, ki so sprva najemali stanovanja, so se zdaj odločili za nakup. Lani so skupaj za nakup stanovanj porabili 180 milijonov evrov, kolikor je vreden celoten nepremičninski trg v Nišu," je ocenila Štrbac.

Novogradnje predstavljajo 45 odstotkov celotnega prometa stanovanj, v dragih predelih Beograda pa je prišlo do upada števila transakcij. "V primerjavi s preteklim obdobjem, ko je prodaja konstantno padala, zdaj opažamo rahlo okrevanje. V zadnjih petih tednih je v Srbiji prišlo do povečanja števila prodajnih pogodb v primerjavi z lanskim letom," je dejala Štrbac. 

Največ delovnih dovoljenj izdali prav Rusom

Po podatkih srbskega Državnega zavoda za zaposlovanje (NSZ) je bilo lani tujim državljanom izdanih več kot 52 tisoč delovnih dovoljenj, kar je skoraj 50 odstotkov več kot leta 2022, ko je bilo izdanih 35 tisoč dovoljenj.

Lani so največ delovnih dovoljenj izdali državljanom Rusije, Kitajske, Turčije, Indije in Nepala. Situacija je nekoliko drugačna od tiste iz leta 2022, ko so si države sledile po naslednjem vrstnem redu: Kitajska, Turčija, Rusija, Indija in Kuba.

Srbija je lani sprejela noveli zakona o zaposlovanju tujcev in zakona o tujcih, ki sta poenotili postopek za pridobitev pravice do začasnega prebivanja in do dela, od februarja (ko je začela veljati nova ureditev) in namesto dveh dovoljenj pridobijo samo eno.

Postopek po novem poteka elektronsko, NSZ pa ima 10 dni časa, da ministrstvu za notranje zadeve posreduje oceno o izpolnjevanju pogojev za izdajo dovoljenja. Upravni postopek zaposlovanja tujcev naj bi se z dveh mesecev skrajšal na 15 dni. Dovoljenja za začasno prebivanje in delo se lahko izdajo za dobo treh let.

Tudi slovenski delodajalci pogledujejo v Azijo

Tako kot delodajalci iz sosednjih držav tudi slovenski vse bolj pogledujejo v Azijo. Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria TV dejal Danijel Okilj, direktor oddelka mednarodne mobilnosti na Adeccu, je trend povečanega zanimanja za tujo delovno silo opazen.

''Če so se včasih tujci zaposlovali predvsem v gradbeništvu in v prevozništvu, danes praktično ni dejavnosti, v kateri vsaj del potreb ne bi pokrivali s tujo delovno silo,'' pravi Okilj. Še vedno največ tujcev prihaja iz regije Adria, opaža sogovornik.

Tujci trenutno sestavljajo 14 odstotkov delovne sile pri nas, ob tem pa prispevajo kar 80 odstotkov novih zaposlitev. Zavod za zaposlovanje (ZRSZ) je lani objavil 163 tisoč oglasov za delo, med katerimi je 60 tisoč delovnih mest ostalo nezapolnjenih. Ne glede na to pa je bilo lani izdanih najmanj delovnih dovoljenj tujcem v zadnjih šestih letih, če izvzamemo covidno leto 2020.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar