Mestna občina Ljubljana (MOL) je v torek predstavila projekt Potniškega centra Ljubljana. Nadgradnjo železniške postaje, nov nadhod, prenovo podhoda, novi podvoz na Dunajski cesti in novo avtobusno postajo na Vilharjevi cesti naj bi zgradili do konca leta 2025. V sklopu širšega projekta bodo sodelovali tudi zasebni vlagatelji. Skupaj z zasebnim delom naj bi celoten projekt stal okoli milijardo evrov, je povedal ljubljanski župan Zoran Janković.
V prihodnjih letih se bo dobršen del okolice železniške postaje spremenil v gradbišče. Preverili smo, kaj se dogajaj na drugih gradbiščih v Ljubljani: v kateri fazi so dela, kaj se gradi in kdaj bo gradnja končana.
Začetek rušenja ob Parmovi
Stroji so nedavno zabrneli na zemljiščih med Parmovo ulico in džamijo. Kot je poročal Radio Študent, so avgusta začeli rušiti starejše dotrajane objekte v bližini železnice. Konec septembra je vrata zaprla še biljardna hiša. Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) zajema širše območje ob Parmovi ulici, omenjena zemljišča pa so na jugu v prostorski enoti 1 (PE 1).
Preberi še
Slovensko gradbeništvo izstopa: Na letni ravni prvi, na mesečni zadnji
Če smo imeli na mesečni ravni največji padec, je na letni ravni slika ravno obratna.
20.09.2023
V Nemčiji 10-odstotni upad cen nepremičnin – je to možno tudi pri nas?
Pri nas cene kljub ohlajanju še naprej rastejo, kažejo statistični podatki.
04.10.2023
Anketa: Tretjina meni, da bodo cene nepremičnin prihodnje leto upadle
Kaj o trenutnem stanju na nepremičninskem trgu povedo nepremičninski agenti?
14.09.2023
V južnem delu sta predvideni dve stolpnici ter dva nižja bloka, v severnem pa dva prostostoječa stanovanjska bloka. V prostorski enoti sta predvideni dve kletni etaži ter v blokih skupaj 330 stanovanj. Večina zemljišč na okoli 17 tisoč kvadratnih metrih je v lasti družbe Residence oziroma Residence Living. Na novinarska vprašanja o začetku gradnje, vrednosti projekta in previdenem koncu gradnje se v družbi niso odzvali.
Na območju celotnega OPPN Parmova je dopustno graditi največ 555 stanovanj. Poleg 330 v južnem delu jih je 150 mogoče zgraditi na območju prostorske enote PE 2, ki je v lasti države. Gradnja stanovanja tam ni načrtovana, ker bo država gradila objekte za lastne potrebe. Tako na celotnem območju OPPN lahko pričakujemo do 405 stanovanj.
Gradnja vila blokov ob Parmovi
V severnem delu OPPN Parmove (v prostorski enoti 3) že nekaj časa poteka gradnja petih vila blokov in dodaten objekt, trenutno pa so v gradnji podzemne etaže soseske. Vlagatelj je družba Palo Alto, ki je v večinski lasti kriptopodjetnikov Tima Mitje Žagarja in Janeza Valjavca. V vila blokih bodo stanovanja v štirih nadstropjih, skupno bo teh 68. Na osrednji ploščadi bo otroško igrišče, dovolj veliko za vse bližnje stanovalce. Trije bloki bodo ob Parmovi cesti, dva bloka pa ob vzporedni Sarajevski ulici. ''Konec gradnje je predviden pozno jeseni naslednje leto,'' je povedal Beno Muhič iz BMI inženiringa.
Po OPPN je bila na 7.982 kvadratnih metrih predvidena gradnja 75 stanovanj. Ob petih blokih je bila načrtovana tudi stavba, v katerih je bil sprva načrtovan vrtec. Ker po tem ni več potrebe in javnega interesa, se lahko prostori namenijo za druge dejavnosti, izhaja iz OPPN. Stavbo bodo kljub temu zgradili. Kaj bo z dodatnim objektom, v katerem je bila sprva predviden vrtec, ne vedo. ''Objekt bomo zgradili, vendar ne bomo zgradili notranjosti, ker ne vemo, kakšna je njegova namembnosti. Vrtec bremeni celotno območje OPPN, in ne nas.''
''V tem trenutku imamo na voljo še 12 stanovanj, ki jih bomo po vsej verjetnosti prodajali v začetku naslednjega leta,'' nam je še pojasnil Muhič. Skupna vrednost projekta je okoli 24 milijonov evrov. Glede draginje gradbenih materialov je povedal, da so cene v zadnjem letu zrasle. ''Glede na stanje na svetovnem trgu ne pričakujemo dodatnih težav, je pa problem inflacija.'' A zaradi zmanjšanega obseg gradnje v Evropi ne pričakujejo, da bodo proizvajalci materiale še naprej dražili.
Vilhario bodo zgradili do konca leta 2025
Na drugi strani Dunajske ceste, na zemljiščih ob železnici, od marca poteka gradnja poslovnega kompleksa Vilharia. ''Trenutno smo na drugem podzemnem nivoju garaž, zaključili smo približno 75 odstotkov zemeljskih del. Predvidevamo, da bomo gradnjo končali do konca 2025,'' je pojasnil vodja lizinga pri družbi Corwin Urh Vamberger. ''Ponujala bo podzemno parkirišče, široko paleto storitev in pisarniške prostore najvišjega standarda v Sloveniji v skupnem obsegu 36 tisoč kvadratnih metrov,'' je povedal.
O natančnih številkah vrednosti projekta ali cenah ne govorijo. Cena na kvadratni meter bi lahko bila primerljiva z visokokakovostnim stanovanjskim projektom na takšni lokaciji, dodajajo. Podpisanih imajo kar nekaj najemnih pogodb, ob tem so v naprednih fazah dogovarjanja s številnimi drugimi potencialnimi najemniki in trgovci. Ker bo šlo za ogljično nevtralno stavbo, menijo, da je projekt zelo privlačen za podjetja, ki iščejo prestižne, trajnostne in energetsko učinkovite prostore.
Glede draginje priznavajo, da so se izrazito povečali stroški surovin, dela in energije. ''Na splošno se je podražilo skoraj vse, zato lahko rečemo, da so se stroški projekta povečali sorazmerno.'' Ob rasti stroškov energije so se pokazale prednosti trajnostnih zgradb. ''Medtem ko so drugje mesečni stroški včasih izrazito narasli, nam jih je uspelo v svojih obstoječih stavbah zaradi visoke energetske učinkovitosti obdržati na nizki ravni,'' pravi Vamberger.
Glede krize na evropskem trgu poslovnih nepremičnin pravijo, da so kakovostne poslovne stavbe v katerem koli evropskem mestu običajno polno zasedene, tiste na obrobju mesta in starejše stavbe pa napol prazne. Dodajajo, da je bilo v Ljubljani v primerjavi z drugimi mesti v zadnjih desetih letih zgrajenih zelo malo visokokakovostnih poslovnih prostorov. ''Ko govorimo o Ljubljani, je ta delež manjši od dveh odstotkov. Povprečna pisarna je stara 40 let in ne izpolnjuje zahtev sodobnih podjetij.'' Pričakujejo, da se bo povpraševanje po tovrstnem poslovnem okolju v Ljubljani, ko bo stavba obratovala in bodo lahko videli vse njene prednosti, še povečalo.
Kopališče za 53 milijonov evrov
Ob Tivolski cesti že nekaj časa poteka gradnja kopališča Ilirija. Na ljubljanski občini sporočajo, da dela potekajo po načrtu. Vrednost projekta je dobrih 53 milijonov evrov, izvajalec del pa je gradbeno podjetje Makro 5 gradnje. ''Na območju Kopališča Ilirija se gradi popolnoma nov športni center, ki bo poleg pokritega olimpijskega bazena in trenažnega bazena z vsemi spremljajočimi prostori obsegal še Muzej Stanka Bloudka, večjo dvorano za rekreacijo, odbojko in košarko, manjšo dvorano za gimnastiko, aerobiko in fitnes ter dvorano za borilne športe,'' so nam pojasnili na MOL.
V podzemni garaži bodo parkirna mesta, na novo bodo uredili tudi zeleno okolico. Večnamenski plavalno-športni center bo namenjen mestu, regiji in državi in bo s svojimi prostorskimi možnostmi omogočal vrhunske razmere za kakovosten trening vsem nivojem reprezentanc Slovenije in klubom iz mesta ter izvajanje domačih in mednarodnih tekmovanj ter prireditev s področja vodnih športov ter seveda tudi rekreativnim plavalcem, pojasnjujejo.
''Projekt je tudi eden prvih javnih objektov v Sloveniji, ki ustreza kriterijem skoraj samozadostnih stavb. S pomočjo sončne elektrarne in toplotnih črpalk stavbo tako ogrevamo kot tudi hladimo.'' Tako bodo skoraj vso potrebno energijo za obratovanje centra pridobili iz obnovljivih virov. Novozgrajena stavba bo med okoljsko najbolj sprejemljivimi ter po izpustih nevtralnimi večjimi zgradbami v Sloveniji, še pojasnjujejo.
114 oskrbovanih stanovanj za Bežigradom
Ob Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča je zrasla šestnadstropna večstanovanjska stavba. Novogradnja za Bežigradom ponuja 114 oskrbovanih stanovanj; gre za dvo- in trisobna stanovanja, ki merijo med 28 in 80 kvadratnih metrov netotlorisne površine. V kletni etaži je 114 parkirnih mest. Vsako stanovanje ima balkon, atrij ali teraso in parkirno mesto. Graditi so začeli spomladi leta 2022, dela pa naj bi končali konec letošnjega leta oziroma v začetku naslednjega leta, so sporočili iz podjetje Soči park.
Zaradi velikega povpraševanja stanovanj niso oglaševali. ''Nimamo spletne strani. Prostih je še pet enot. Cene so odvisne od lege in velikosti stanovanja," je povedala Anita Plut. Cene se začnejo pri 3.500 evrih za kvadratni meter. ''Manjše enote so dražje in višje nadstropje je dražje.'' Oskrbovano stanovanje pomeni, da se pripravi potrebno infrastrukturo, če je oseba gibalno ovirana. Ni banje, ni pragov, vsako stanovanje mora imeti svoj skupni prostor, prehodi so širši.
''Med gradnjo smo zaznali postopno dviganje cen.'' Načrtovana vrednost projekta se je zato zvišala za 20 odstotkov, so povedali. Stavba leži na zemljišču, ki ga je pred leti prodala Mestna občina Ljubljana, zdaj pa je v lasti družbe Soči park oziroma družbe TSC. Njen lastnik je Tomaž Šifrar, sin škofjeloškega podjetnika Boštjana Šifrarja, lastnika družbe Sibo G. Gre za ločeno zgodbo, saj se družba Soči park ukvarja z nepremičninami, so nam povedali v Sibu G.
Zasebna bolnišnica dobila gradbeno dovoljenje
Lučaj od oskrbovanih stanovanj, na sosednih zemljiščih na vogalu Kranjčeve ulice in Štajerske ceste, ki so bila prav tako nekdaj v lasti MOL, je načrtovana gradnja zasebne bolnišnice. Zemljišča je na dražbi leta 2020 kupila družba DC naložbe. Parcele so namenjene gradnji zdravstvenih ustanov, na zemljiščih pa naj bi zrasla štirinadstropna zgradba z dvema kletnima etažama. Bolnišnica bo imela do 80 bolnišničnih postelj. Predvidevajo dnevni prihod približno 400 pacientov.
Na zemljiščih se trenutno ne dogaja nič. Na novinarska vprašanja iz Diagnostičnega centra (DC) Bled nismo dobili odgovora. Kot smo izvedeli neuradno, so za bolnišnico dobili gradbeno dovoljenje. Družba DC Bled je v lasti Zavarovalnice Triglav in Save Re – obe imata po 40,7-odstotni lastniški delež – ter Diagnostičnega centra Bled, ki ima v lasti 19,87-odstotni delež.
Začetek gradnje stanovanj v središču Ljubljane
V središču Ljubljane ob Cankarjevem domu so nedavno začeli gradnjo stanovanjsko-poslovnega objekta. O začetku gradnje je prvi poročal N1. V štirinadstropni stavbi bo 11 stanovanj, ki jih lastnik in investitor Urh Bahovec namerava dolgoročno oddajati. Del zemljišča bo pokrival stanovanjsko-poslovni objekt, preostanek pa park, ki bo odprt za javnost. Objek naj bi zgradili v 18 mesecih. Kako velika bo investicije, nam Bahovec ni zaupal. Za N1 je dejal, da bo del financiral sam, del pa z bančnim posojilom.
Brez premika pri gradnji poslovnega centra v Šiški
Leta 2023 je načrtovan začetek gradnje enega največjih kompleksov v Ljubljani, poslovnega centra Šiška ob severni obvoznici. V prvi etapi je načrtovana trinadstropna poslovna stavba, katere površina bo več kot 31.500 kvadratnih metrov bruto tlorisne površine. V treh kletnih etažah bo 600 parkirnih prostorov. Druga etapa projekta zajema 22-nadstropno stolpnico s 40 tisoč kvadratnimi metri bruto tlorisnih površin ter štirimi kletnimi etažami.
Gradnjo naj bi končali konec leta 2025, trenutno pa gradbišče sameva. Vlagatelj je družba Davidov Hram, ki se na novinarska vprašanja ni odzvala. Kot je marca za N1 povedal Gregor Rožman, direktor podjetja Ržišnik Perc, so še pridobivali gradbeno dovoljenje.