.webp){kind=icon}
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je pred dnevi objavilo javni razpis za vzpostavitev kompetenčnega centra v lesni industriji. Namenjen je razvoju kadrov v panogi, v kateri je leta 2020 dodana vrednost na zaposlenega znašala 38.710 evrov. V kratkem bodo znani tudi prejemniki 37 milijonov evrov razpisnih sredstev, namenjenih spodbudam za investicije v lesnopredelovalni industriji. Zatika pa se pri spodbudah za leseno gradnjo, ki predstavlja alternativo konvencionalni gradnji iz betona in železa.
Vrednost proizvodnje gozdarske dejavnosti v Sloveniji je leta 2020 znašala 484 milijonov evrov. Bruto dodana vrednost v gozdarstvu pa je takrat dosegla 272 milijonov evrov oziroma 0,6 odstotka slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP), kažejo podatki statističnega urada (Surs). Na MGRT želijo okrepiti panogo s spodbujanjem investicij – v ta namen že odločajo o prejemnikih 37 milijonov evrov spodbud.
"Podprli bomo investicije v dvig kapacitet za predelavo lesa in lesnih tvoriv. Gre za podporo različnim ravnem predelave v lesni verigi – od razreza hlodovine, izdelave polproizvodov do končnih izdelkov z višjo stopnjo predelave, kot je na primer pohištvo," pojasnjujejo na gospodarskem ministrstvu. "To pomeni, da financiramo kapacitete za izdelavo zgradb, ne pa tudi stroškov postavitev lesenih zgradb končnim potrošnikom."
Direktor Stanovanjskega sklada RS Črtomir Remec pa pričakuje, da bo ministrstvo za gospodarstvo našlo ustreznejši način podpore gradnje v lesu, saj meni, da trenutne spodbude na tem področju ne gredo v pravo smer. "Les mora postati temelj za krožno graditev," je še dodal.
Zakaj graditi z lesom?
Na stanovanjskem skladu vidijo v leseni gradnji velik potencial. Na podlagi javnega naročila že projektirajo večstanovanjske objekte Glince/Podutik v leseni izvedbi, kjer bo do konca leta 2025 na voljo 60 javnih najemnih stanovanj. Sklad je sicer že v soseski Pod Pekrsko gorco v Mariboru želel drugo fazo graditi z lesom.
"Za to smo že imeli sklep vlade, a je bila na koncu desetmilijonska pogodba s podnebnim skladom preklicana," zatrjuje Remec. "Tokrat pa smo se za leseno gradnjo odločili sami, brez subvencije, saj pri gospodarskem ministrstvu nismo bili izbrani na nobenem razpisu."
Med prednostmi lesene gradnje v stanovanjskem skladu navajajo trajnost in ekološkost gradbenega materiala, ki se ga da reciklirati za ponovno uporabo. Lesena gradnja naj bi bila tudi energetsko učinkovitejša, obenem pa v primeru uporabe domačega lesa še dodatno spodbuja lokalno gospodarstvo.
Les naj bi prav tako uravnaval vlago v prostoru in izboljšal kvaliteto zraka v prostorih. "Les skozi celotno življenjsko obdobje nase veže več ogljikovega dioksida, kot se ga sprosti v njegovi obdelavi, zato ima zelo pozitiven vpliv na ogljični odtis stavbe in kvaliteto zraka v okolici," navajajo v skladu.
Na MGRT naklonjeni spodbudam za leseno gradnjo
MGRT neposredno sicer ne izvaja ukrepov, v okviru katerih bi se samostojno podpiralo leseno gradnjo. Si pa prizadevajo za čim večji delež uporabe lesa pri javnih investicijah. "Tako so bile tudi na našo pobudo sprejete spremembe Uredbe o zelenem javnem naročanju, ki predpisuje vsaj 30-odstotni delež lesa v javnih stavbah in vključuje na novo določena nova področja, kjer je obvezna uporaba lesa," trdijo na gospodarskem ministrstvu.
Glede spodbujanja lesene gradnje "vidimo sredstva Sklada za podnebne spremembe kot enega od pomembnih finančnih virov, ki lahko dodatno spodbudi prehod na okolju prijaznejši način gradnje, ki temelji na domači surovini", dodajajo na ministrstvu. "Zato si bomo v skladu s svojimi pristojnostmi prizadevali, da se v program, ki opredeljuje porabo sredstev zadevnega sklada, v prihodnje vključijo tudi spodbude za leseno gradnjo iz tega vira."
Na GZS relativno zadovoljni s podporo države lesni industriji
Predstavniki slovenske lesnopredelovalne industrije glede podpore države nimajo večjih pripomb, izpostavljajo pa, da obstajajo možnosti za izboljšave. "Po letu 2010 je država spremenila odnos do lesne industrije in tako smo z njeno pomočjo v zadnjih letih relativno zadovoljni," nam je povedal Igor Milavec, direktor združenja lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Posebej je izpostavil leta 2015 ustanovljeni Direktorat za lesarstvo, ki z javnimi razpisi podpira tehnološko prenovo in spodbuja izobraževanje zaposlenih ter nudi podporo pri internacionalizaciji.
Lesnopredelovalna panoga je po besedah Milavca od leta 2014 povečala predelavo okroglega lesa za več kot polovico, leta 2021 pa je Slovenija po dolgih letih zopet postala neto uvoznica hlodovine. "Po tej točki preloma v Sloveniji primanjkuje okroglega lesa, zato je glavno priporočilo vladi, da naj družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) postane temelj kvalitetne oskrbe z gozdno-lesnimi sortimenti za slovensko lesnopredelovalno industrijo." Milavec poziva tudi k povečanju poseka v zasebnih slovenskih gozdovih, "kjer so rezerve še zelo velike".
"Tudi v letu 2023 imamo predvidene nove ukrepe za spodbujanje lesne industrije, ki jih bomo predstavili na novinarski konferenci v začetku februarja, ko bomo podrobneje predstavili predvidene ukrepe in razpise razvojnih finančnih sredstev za celotno gospodarstvo v letu 2023," pa napovedujejo na MGRT.
