Javna obravnava končana: Največ pripomb na davčne spremembe normirancev

Danes se je iztekel čas za podajanje komentarjev na paket osnutkov zakonodajnih predlogov davčnih sprememb za uveljavitev s prvim januarjem 2025. Po javni obravnavi in medresorskem usklajevanju naj bi vlada zakonske predloge potrdila septembra. Gre za prvi paket davčnih sprememb, drugi paket, ki bo vključeval obdavčitev premoženja, naj bi predstavili do konca leta.

Pri pripravi predlogov davčnih sprememb so na finančnem ministrstvu upoštevali razprave na strateškem svetu za davke in delovni skupini za davke. "S pripravljenimi rešitvami naslavljamo cilje povečanja produktivnosti in mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ob hkratnem zagotavljanju srednje- in dolgoročne vzdržnosti javnih financ," so zapisali, ko so natanko pred mesecem dni prvi paket davčnih sprememb poslali v javno obravnavo.

Predlogi ukrepov, ki jih je ministrstvo predstavilo minuli teden, vlada pa se je z njimi seznanila v četrtek, so vključeni v spremembe zakonov o dohodnini, o davku od dohodkov pravnih oseb, o davku na dodano vrednost, o davčnem postopku in o množičnem vrednotenju nepremičnin, v paketu pa je še osnutek uredbe o določitvi zneska trošarin za alkohol in alkoholne pijače.

Kamen spotike: Normiranci

Kot je v intervjuju za Bloomberg Adria povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Katja Božič, so predstavljeni predlogi davčnih sprememb nastali v sodelovanju z omejeno skupino zavezancev, zato so na ministrstvu odprti za komentarje javnosti. Ker se je javna razprava iztekla, nas je zanimalo, koliko komentarjev so prejeli. 

Bloomberg Adria

 

Poudarili so, da se večina pripomb nanaša na spremembe, ki so predvidene na področju obdavčitve normirancev. Ministrstvo namreč želi spremeniti pogoje za normirane samostojne podjetnike. Kot so zapisali v predlogu, želijo nasloviti predvsem problematiko popoldanskih normirancev, za katere je veljavni sistem po njihovem mnenju še posebno ugoden, in tistih z večjimi letnimi prihodki.

Glavna sprememba, ki jo predvidevajo na ministrstvu za finance, je znižanje najvišje dovoljene meje prihodkov za obe vrsti normiranih espejev. Za polni espe bi se ta z zdajšnjih 100 tisoč evrov znižala na 60 tisoč evrov, za popoldanski espe pa s 50 na 30 tisoč evrov na letni ravni.

"Pri normirancih se velja spomniti, čemu je sistem normiranec namenjen. Sistem normirancem je namenjen zavezancem z manjšim obsegom poslovanja in namen tega sistema je administrativna razbremenitev, torej da podjetnikov dodatno ne obremenjujemo z vodenjem evidenc poslovnih knjig," je v intervjuju razloge ministrstva pojasnila Božič.

Večje pozornosti javnosti tako niso prejeli trije "razvojno naravnani" ukrepi, kot so si morda želeli na ministrstvu. Pripravili so jih namreč s ciljem podpore dejavnostim in zaposlenim z višjo dodano vrednostjo za naslavljanje hitrejšega zmanjševanja zaostanka za državami, ki veljajo za inovacijske voditeljice. 

V upanju na uveljavitev z letom 2025

Ob predstavljenem prvem paketu davčnih sprememb so na ministrstvu obljubljali, da bo ta sprejet še letos, tako da bo lahko stopil v veljavo s prvim januarjem 2025. Po napovedih naj bi vlada zakonske predloge potrdila septembra, nato pa bo po rednem postopku romal v državni zbor.

V rednem zakonodajnem postopku so predvidene tri obravnave, pri čemer je zadnja namenjena razpravi in glasovanju o predlogu zakona v celoti. Opravi se na seji državnega zbora. "Ključna stvar, ki smo jo zasledovali pri pripravi paketa, je bila, da smo pripravili tiste ukrepe, ki bodo imeli učinek na produktivnost in ki jih bomo uspeli skozi celoten zakonodajni postopek pripeljati do konca letošnjega leta, da bodo veljali z letom 2025," je pred javno razpravo za Pop TV povedal finančni minister Klemen Boštjančič. Z drugim paketom pa bodo v javnost po njegovih besedah prišli proti koncu leta, ta naj bi se dotikal tudi obdavčitve premoženja, veljati pa bo po napovedi ministra začel ali v letu 2026 ali v 2027.

STA

 

Do ambiciozne vladne časovnice je že vseskozi kritičen davčni strokovnjak Ivan Simič. Za Bloomberg Adria je v intervjuju dejal, da ker sta do rednih parlamentarnih volitev še dobri dve leti, je čas za sprejetje celovite davčne reforme neprimeren. "Glede na to, da smo že sredi marca in nam še niso znani orisi davčne reforme, ne verjamem, da jim bo uspelo izvesti celovito davčno reformo do konca leta. Kajti celovita davčna reforma ni le, da sprejmeš spremembe davčnih zakonov, ampak je treba sprejeti tudi spremljajoče pravilnike, uskladiti informacijski sistem in na te novosti pripraviti davčne uradnike in davkoplačevalce," je pojasnil Simič.

Kasneje je na svojem spletnem blogu tudi zapisal, da sicer verjame, da bo vlada predlagane spremembe lahko sprejela do konca tega leta, "toda zavedati se morate dejstva, da zakoni morajo zaživeti tudi v informacijskem sistemu Finančne uprave RS (Furs)". 

To bo po njegovem mnenju velika težava, saj do začetka leta 2025 ne bo mogoče prilagoditi informacijskega sistema. "Furs bo s prilagoditvami informacijskega sistema lahko začel šele, ko bodo sprejeti in objavljeni podzakonski akti, in ocenjujem, da bodo zadeve v popolnosti operativne v drugi polovici leta 2025," je prepričan Simič. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar