Dva od "razvojno naravnanih" davčnih ukrepov, ki jih je minuli teden predstavil finančni minister Klemen Boštjančič, se dotikata nagrajevanja delavcev, spremembe pa so gospodarstveniki težko pričakovali. Čeprav predlog poenostavlja nagrajevanje z delnicami, pa davčna obravnava ostaja enaka. Nekoliko ugodnejše bo nagrajevanje z opcijami, a bodo to možnost lahko izkoriščala zgolj inovativna zagonska podjetja.
V tem članku bomo podrobneje predstavili predlagane spremembe pri nagrajevanju delavcev z deleži oziroma delnicami, v drugem pa razčlenili nagrajevanje z opcijami.
Prenova zakona o nagrajevanju delavcev z delnicami je bila nujna, saj sedanji zakon zaradi zapletenosti in visokih stroškov uporablja manj kot osem podjetij, so opozarjali gospodarstveniki. Glede na dokument o spremembah posameznih členov, ki smo ga pridobili v uredništvu, pa je jasno, da se davčna obravnava nagrad ne spreminja, nižajo se zgolj stroški delodajalca.
Preberi še
Katere davčne spremembe predlaga finančno ministrstvo
Ministrstvo ni predstavilo davčne reforme, temveč davčne spremembe:
29.05.2024
Ministrstva: Vse zakonske rešitve nagrajevanja delavcev še odprte
Finančno ministrstvo: Oba predloga zakonov sta še v fazi strokovne priprave pri medresorski delovni skupini.
07.05.2024
Nova shema nagrajevanja delavcev šele po davčni reformi?
O predlogu novele zakona o udeležbi delavcev pri dobičku in opcijskem nagrajevanju bo razpravljal strateški svet za davke.
29.01.2024
Solastništvo zaposlenih: Kako bo vlada regulirala 'srebrni cunami'
Podrobnosti obeh zakonov bodo znane danes zvečer.
03.10.2023
"Še vedno se bodo delnice, ki jih delavcu zagotovi delodajalec, vsebinsko obravnavale kot boniteta in bodo obdavčene z dohodnino in prispevki," opozarja davčni strokovnjak pri CMS Ivan Kranjec.
Da je predlog spremembe nagrajevanja delavcev nekoliko razočaral, meni Sonja Šmuc, direktorica kadrovskega oddelka in strateških projektov pri trboveljskem Dewesoftu. V podjetju, ki je v delavskem solastništvu, so bili zelo aktivni pri pripravi predlogov sprememb nagrajevanja delavcev.
Kot pravi Šmuc, je ob visokih obdavčitvah dela, na kar opozarjajo vse mednarodne institucije, vsaka razbremenitev nagrajevanja dobrodošla. "Treba pa je priznati, da je bilo ministrstvo za gospodarstvo pri ureditvi nagrajevanja zaposlenih lani precej bolj prodorno s predlogom zakona o udeležbi delavcev pri dobičku in opcijskem nagrajevanju, ki so ga podprli tako delodajalci kot sindikati v delovni skupini," poudarja Šmuc.
Zdajšnji predlog ministrstva za finance na tem področju je po njenem mnenju precej zadržan, zato bo imel manjši pozitiven učinek za zaposlene. "Seveda pa se lahko med razpravo tudi stališče ministrstva za finance spremeni in približa bolj prijaznim rešitvam ministrstva za gospodarstvo," pozitivno razmišlja Šmuc.
Plačilo prispevkov bo padlo na pleča delavcev
Na ministrstvu so prisluhnili delodajalcem in spremenili metodologijo obračuna bruto nagrade. Po novem bi bil za delodajalca obračun davkov in prispevkov za preostale dohodke zaposlenega ločen od obračuna za nagrajevanje z delnicami.
Kot pojasnjuje davčni strokovnjak in odvetnik Ivan Kranjec, je treba boniteto trenutno obrutiti, če delavec pri delodajalcu ne dobi drugega dohodka v denarju ali če ta ne zadostuje za plačilo davčnega odtegljaja. "Če znesek redne neto plače delavca ne zadostuje za plačilo odtegljajev od dodeljenih delnic ali deležev, je moral delodajalec znesek bonitete [vrednost dodeljenih delnic oziroma deležev] obrutiti, kar je za delodajalca pomenilo dodaten strošek," pravi Kranjec.
Delodajalec mora namreč v tem primeru svoj del prispevkov (16,1 odstotka prispevkov na bruto znesek) plačati od umetno povišanega zneska – od obrutene vrednosti delnic. "Učinka na delavca ob dodelitvi delnic ni bilo, je pa zato moral na koncu leta najverjetneje doplačati dohodnino," je dejal Kranjec.
"Neposredni učinek ukinitve obveznosti obrutenja je nižji strošek za delodajalca ter več stroškov in administracije za delavca, saj bo odločba o plačilu akontacije dohodnine vročena njemu," je jasen davčni strokovnjak Ivan Kranjec.
Posledično se povsem spreminja tudi postopek pri plačilu dajatev. "Delavec po trenutni ureditvi sam ni vlagal nobene napovedi, niti ni ničesar plačal neposredno finančni upravi. Po predlogu pa bo delodajalec plačal le 16,1-odstotne prispevke delodajalca na vrednost bonitete [brez obrutenja]," poudarja Kranjec.
Obračun bo nato posredoval Fursu, ki bo delavcu neposredno odmeril:
- 22,1 odstotka prispevkov v breme delavca
- akontacijo dohodnine
Predlog predvideva 24-mesečni odlog plačila davka
Tako bo zavezanec za plačilo prispevkov delavca in za akontacijo dohodnine postal neposredno delavec sam. Ker bodo zneski za delavca lahko relativno visoki, zakon predvideva možnost odobritve odloga plačila ali obročnega plačila tako za dohodnino kot tudi za prispevke delavca. Za nagrajenega naj bi veljala možnost 24-mesečnega obdobja plačila obveznosti.
"Vendar pa odobritev odloga oziroma obročnega plačila ne bo kar samodejna," opozarja Kranjec. Glede na pridobljeni dokument bo moral delavec Fursu še vedno dokazati, da bi mu zaradi takojšnjega plačila nastala huda škoda.
Po besedah Kranjca pa ostaja odprto vprašanje, ali bo omenjena ureditev veljala le za primere, ko bo delnice oziroma deleže delavcu zagotovil njegov lokalni (slovenski) delodajalec. "Če bo shema nagrajevanja postavljena na način, da bodo delnice oziroma deleže zagotovila tuja družba v skupini, se omenjena shema ne bo mogla uporabiti," meni Kranjec. Uporablja se namreč le takrat, kadar 'plačnik davka' obvesti davčni organ o prejetih delnicah oziroma deležih. "Plačnik davka pa je praviloma lahko le lokalna [slovenska] družba," poudarja Kranjec.