Nova shema nagrajevanja delavcev šele po davčni reformi?

Po številnih pobudah gospodarstvenikov in uspešnem socialnem dialogu se je zdelo, da bo 16-letni zakon o udeležbi zaposlenih pri dobičku, vendarle doživel prenovo. Obenem naj bi Golobova vlada uresničila tudi eno od obljub iz koalicijske pogodbe – zakonsko naj bi uredila udeležbo zaposlenih v lastništvu podjetja. Obe pristojni ministrstvi sta pripravili svoj predlog zakona, a pri tem pozabili na finančno ministrstvo. 

Zakon o modelu ESOP (employee stock ownership plan) oziroma o lastniških zadrugah delavcev, kot ga imenujejo na ministrstvu za solidarno prihodnost (MSP), ponuja rešitev za težavo lastniškega nasledstva. Predlog zakona predvideva tudi to, da lahko delavec ob izstopu iz podjetja svoj delež proda drugim zaposlenim. 

"Osnutek predloga zakona o lastniških zadrugah delavcev je v postopku usklajevanja z resornimi ministrstvi," so odgovorili z MSP. Posamezne določbe prvotnega predloga zakona po njihovih besedah dopolnjujejo, kar posledično pomeni, da bo prvotni predlog zakona v nekaterih členih tudi delno spremenjen. 

Kdaj bo v javno obravnavo prišla "celovita davčna reforma", kot jo obljublja koalicija, pa si ne upa napovedati nihče. Čeprav je premier Robert Golob večkrat poudaril, da o časovnicah v javnosti ne bo več govoril, pa je prav za davčno reformo dejal, da bo njena vsebina znana marca. 

"Če danes ne vedo, kaj želijo narediti, in šele oblikujejo ekipo, ki bo razmišljala o tem, potem letos davčne reforme ne bodo izpeljali," je prepričan davčni strokovnjak Ivan Simič.

Ali bo torej zakon o modelu ESOP predstavljen po davčni reformi, smo vprašali na MSP. Tam pravijo, da jedro zakona in tudi njegov smisel predstavljajo različne oblike stimulacije, ki bi spodbujale razvoj predlagane sheme delavskega lastništva. "V sodelovanju z različnimi resorji iščemo načine, kako na najbolj optimalen način spodbuditi razvoj delavskega lastništva, in zagotovo je pogovor o davčnih spodbudah eno temeljnih vprašanj," so dejali.

Kakšni so obrisi prenovljenega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku?

Gospodarsko ministrstvo je pripravilo osnutek predloga zakona o udeležbi delavcev pri dobičku in opcijskem nagrajevanju, ta pa se je po njihovih besedah spreminjal zgolj v okviru socialnega dialoga. "Trenutni predlog prinaša izenačitev davčne obravnave človeškega in finančnega kapitala, saj oba prispevata k ustvarjanju sedanje in prihodnje vrednosti," pravijo na gospodarskem ministrstvu (MGTŠ). 

Predlog po njihovem mnenju omogoča boljše nagrajevanje zaposlenih z delom dobička, posledično večjo motivacijo in produktivnost ter večjo privlačnost Slovenije za potrebne talente. Nov predlog zakona:

– odpravlja registracijo pogodb med delodajalci in delojemalci

– povečuje velikost deleža za delavce

– uvaja družbeniško in alternativno shemo

– spreminja višino davčnih olajšav tako za podjetja kot za delavce

– omogoča odložitev davčne obveznosti za plačilo davka od delnice oziroma poslovnega deleža, ki ga delavec pridobi na podlagi delniške ali družbeniške sheme, do odsvojitve

"Rešitve sledijo pričakovanjem slovenskih visokotehnoških, startup in scaleup podjetjij, da država omogoči boljše opcijsko nagrajevanje, s tem pa participacijo zaposlenih pri lastništvu in vrednosti hitro rastočih prebojnih podjetij," poudarjajo na gospodarskem ministrstvu, ki ga vodi Matjaž Han. Da je rešitev dobra, po njihovih besedah potrjuje tudi doseženo soglasje med socialnimi partnerji.

Čakajo na zeleno luč Boštjančiča

"Predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku in opcijskem nagrajevanju želimo pred javno obravnavo uskladiti z ministrstvom za finance, s katerim smo opravili doslej dve široki vsebinski razpravi o njegovih rešitvah. Upamo, da bomo dobili zeleno luč," menijo na gospodarskem ministrstvu.

"V delovni skupini, ki naj bi jo glede omenjenega zakona oblikovalo gospodarsko ministrstvo, finančno ministrstvo ni sodelovalo, zato podatkov o usklajenosti novele znotraj skupine ne moremo podati," odgovarjajo z ministrstva Klemna Boštjančiča.

S predlogom novele, kot zatrjujejo na finančnem ministrstvu, so bili seznanjeni naknadno in na novelo podalo številne sistemske in konkretne pripombe, na podlagi katerih pa MGTŠ ni pripravil novega predloga zakona. "Na finančnem ministrstvu pospešeno tečejo aktivnosti za oblikovanje strateškega sveta za davke, ki bi obravnaval tudi ukrepe, ki so predmet predloga novele zakona o udeležbi delavcev pri dobičku in opcijskem nagrajevanju," dodajajo.

"Kot minister za finance bi si želel, da je ministrstvo za finance vključeno v priprave tovrstnih predlogov že od samega začetka, ne pa da se predlogi pripravijo v ožjih skupinah, potem se to da na mizo ministrstva za finance v smislu, zdaj pa pričakujemo, da vi to sprejmete," je bil v intervjuju kritičen tudi Boštjančič. 

Šmuc, Dewesoft: 'Reševanje delitve dobička zaposlenih z davčno reformo nima smisla'

"Razumem, da če katero koli ministrstvo pripravlja nov zakonski predlog, da predstavlja vlado," pa kritično poudarja Sonja Šmuc, direktorica kadrovskega oddelka in strateških projektov pri trboveljskem Dewesoftu, v katerem so delavci vključeni v lastništvo podjetja. Po besedah Šmuc se je gospodarstvo ministrstvo tega lotilo tako, kot je treba, saj je k pripravi novega zakonskega predloga povabilo vse ključne deležnike.

V koalicijski pogodbi je po njenih besedah tudi smiselno zapisano, da bo šlo za davčne ugodnosti. "To je logično, saj če z zakonodajo postaviš visoke administrativne ovire in tega davčno ne spodbudiš, potem je tak zakon pripravljen samo zato, da je narejena kljukica, ne pa da bi realno vplival na odločitve v podjetjih," poudarja.

STA

 

Kot poudarja, je predlog v medresorskem usklajevanju, in to že od poletja. "To verjetno pomeni, da je obtičal na finančnem ministrstvu. Če je obtičal, ker ne poznajo koalicijske pogodbe, ali zato, ker skušajo izboljšati zakona v okviru davčne reforme, me to skrbi," pravi Šmuc.

Če velja slednje, to po mnenju Šmuc pomeni, da delitev dobička zaposlenim razumejo kot nekakšno davčno prestrukturiranje, kar pa nima nobenega smisla. "Davčno prestrukturiranje pomeni preureditev višine in strukture davkov in prispevkov, prenova zakona o udeležbi zaposlenih pri dobičku in opcijskem nagrajevanju pa s tem nima nobene povezave," ocenjuje.

Zakaj? "Prvič ker je dobiček od lastnikov podjetij, in ne od države; drugič zato, ker bo država dejansko dobila več v proračun, če lastniki del dobička delijo z zaposlenimi, in tretjič zato, ker ne bodo vsa podjetja v položaju, da bi lahko delila dobiček, zato to ne more biti sistemska rešitev znotraj davčne reforme," pojasnjuje Šmuc. 

Drži pa, da če bi bil zakon sprejet lani, kot je ministrstvo za gospodarstvo predvidevalo, bi marsikatero podjetje že letos del dobička namenilo zaposlenim.