Katere davčne spremembe predlaga finančno ministrstvo

Vlada je že v svojem predvolilnem programu napovedovala množico reform, med njimi tudi davčno. Predsednik vlade Robert Golob je lani poudaril, da če reforme ne bodo olajšale življenja in o tem ne bodo prepričali ljudi, se reform ne bodo lotevali. Golob je aprila poudaril, da namen davčne reforme nikoli ni bilo polnjenje proračuna. Danes na ministrstvu za finance niso predstavili davčne reforme, temveč predlog davčnih sprememb.

Gre za prvi paket davčnih sprememb, drugi paket, ki bo vključeval obdavčitev premoženja, naj bi predstavili do konca leta.

Kakšne predloge je pripravilo ministrstvo?

Osredotočili so se na področja, da bi zvišali dodano vrednost in izboljšali konkurenčnost gospodarstva. Urad za makroekonomske analize (Umar) je poudaril, da Slovenija zaostaja za informacijsko vodilnimi državami, zato so na finančnem ministrstvu s predlogi želeli ta zaostanek zmanjšati, da bi bila slovenska vse bolje usposobljena na svetovnem trgu in  konkurenčna. Poslušali so vse predloge kritike, ki so jih prejeli od februarja naprej. 

1. Davčna shema za ključne kadre

Pomanjkanje ustrezno izobraženih usposobljenih kadrov je težava, s katero se srečujejo slovenska podjetja, ki se potegujejo na globalnem trgu, kjer po navedbah ministrstva nekatere države že ponujajo davčne ugodnosti. Tu omenjajo Španijo, Portugalsko in Dansko, ki so podobne sheme že uvedle – enotno davčno stopnjo. Pomagati želijo podjetjem, ki poskušajo zaposliti visokokvalificirane kadre, ki so trenutno v tujini in se bodo odločili za zaposlitev v Sloveniji.

Shema bo prostovoljna, vanjo pa bodo lahko vključeni vsi, ki imajo plačo v višini najmanj dveh povprečnih plač. Ker enotna davčna stopnja pomeni izjemo, so vpeljali sistem, da se od izračunane davčne obveznosti odšteje znesek, ki predstavlja sedem odstotkov bruto plače nadomestil na letni ravni. Poleg meje sta za vstop v veljavi še dve omejitvi. Prva je, da tak zaposleni pet let pred vstopno ni bil (davčni) rezident Slovenije, drugi pa je, da zajema do 40. leta. Omenjena shema bo veljala pet let.

Pri sedmih odstotkih bruto plače naj bi bila Slovenija bolj ugodna od zgoraj omenjeni držav. Ciljajo na tiste, ki so po študiju ostali v tujini, pridobivali posebne izkušnje in znanja in jih podjetja vabijo nazaj v Slovenijo. Finančne ocene omenjenega ukrepa niso merili, bodo pa merili njegove učinke. Dolgoročno pričakujejo pozitivne učinke za podjetja. Negativnih finančnih učinkov ni, vsaka zaposlitev pa bo prinesla prihodke iz naslova prispevkov, ocenjujejo.

2. Zagonska podjetja: nagrajevanje z opcijami

V ekosistemu zagonskih podjetij si prizadevajo za izboljšanje poslovnega okolja. Ta del gospodarstva je vse bolj aktualen, priznavajo, in ima potencialno visoko dodano vrednost. Povečati želijo verjetnost, da se takšna podjetja odločijo te dejavnosti opravljati v Sloveniji. Ključna pomanjkljivost, ki so jo navedli v zagonskih podjetjih, je likvidnost v prvih letih poslovanja. V obstoječi opcijski shemi tveganje, da bo s časom prišlo do zmanjšanja ali propada startupa, nosi imetnik oziroma prejemnik opcij.

Z ukrepom prestavljajo obdobje obveznosti za obračun plačila davka in prispevkov na plačo in iz plače na trenutek prodaje tega deleža. Če podjetje propade, je zaposleni, ki je uporabil to opcijo, v celoti oproščen plačila davkov in prispevkov. Če pa je vrednost deleža ob prodaji manjša od vrednosti ob pridobitvi, plača davek le na prispevke na manjšo vrednost ob prodaji. Tveganje znižanja vrednosti prevzame država. Če je podjetje uspešno, pa plača davke in prispevke na pridobitveno vrednost; razlika med prodajno in pridobitveno vrednostjo pa je klasično obdavčena kot kapitalski dobiček.

Davek se plača, ko pride do prodaje deleža. Ko se opcija unovči, je pomemben trenutek, saj se določi vrednost, na katero se potem ob prodaji obračuna davek. Katera podjetja so do tega upravičena? Tista, ki so vpisana v register inovativnih in zagonskih podjetij (tudi obstoječa podjetja) pri ministrstvu za gospodarstvo. Tudi tu finančne ocene niso izdelali, poudarjajo pa, da država ničesar ne izgubi. Še ena dodatna ugodnost je, ko se delež proda, se upošteva ena petina povprečij prodajne vrednosti na letni ravni.

3. Nagrajevanje z delnicami

Predvideli so davčno spodbudo za nagrajevanje v zagonskih podjetjih. Spodbuditi želijo nagrajevanje z delnicami. Na ministrstvu so bili opozorjeni, da je postopek obračuna davkov in prispevkov zapleten in povzroča za delodajalce višje stroške, zato tega načina nagrajevanja ne uporabljajo. Želijo, da bi prišlo do tega nagrajevanja v večjem obsegu, ampak ne predlagajo ugodnejše davčne obravnave. Da se obračunavajo prispevki na plačo v tistem mesecu, ko zaposleni prejme nagrado. Davki in prispevki na nagrado iz delnic se plačujejo ločeno. Tisti, ki je dolžen plačati davke in prispevke, je tudi prejemnik nagrade. Ker je lahko v tistem mesecu, ko prejme nagrado obveznost plačila davkov in prispevkov, ki pade na prejemnika visoka, so predlagali tudi 24-mesečni odlog tega plačila. Ker ne gre za davčno ugodnost, niso opravili finančne ocene ukrepa. To so trije ključni ukrepi.

Bloomberg Adria

 

4. Normiranci

Sprememba je v čim večji meri namenjena tistim z manjšim obsegom poslovanja – ne želijo, da se uporablja kot oblika ugodnejše davčne obravnave. Ta po opozorilih nekaterih povzroča izkrivljanje na trgu dela. Ne gredo v celovito prenovo, temveč v postopno. Normiranci bodo po predlogu po novem lahko zaslužili največ 60 tisoč evrov na leto, in ne več sto tisoč. Pri popoldanskih espejih so mejo znižali s 60 na 30 tisoč evrov. Bi pa po predlogu normirani stroški do 60 tisoč evrov prihodkov znašali 80 odstotkov, zdaj so med 50 in 60 tisoč evri prihodkov le 40 odstotkov.

5. Zvišanje davkov na sladke pijače

Cilj ministrstva ni bila dodatna obremenitev. Zato želijo z obdavčitvijo sladkih in energijskih pijač ozaveščati mlajše. Cilj ukrepa je manjša  poraba. Sadni sokovi in vode ne bodo dodatno obdavčeni. Davek na sladke pijače se bo zvišal z 9,5 na 22 odstotkov. Pri alkoholnih pijačah (pivo in žgane pijače) predlagajo 7-odstotno zvišanje trošarin. Za vino ni predvidena povišana obdavčitev. Dvigi davkov na sladke pijače naj bi v davčno blagajno prinesli 12 milijonov evrov, višji davek na alkoholne pijače pa okoli 8,4 milijona evrov. Poudarjajo, da gre za kompromis.

6. Izdaja tiskanih računov na avtomatih

Tiskanih računov na avtomatih ne bo nujno izdajati – lahko bodo račune avtomati izdali tudi digitalno, poudarjajo. Namen ukrepa je izenačiti avtomate za prodajo blaga z avtomati za opravljanje storitev.

7. Boniteta za električna-vozila

Predlagajo še ohranitev ničelnih bonitet za električne avtomobile za naslednjih pet let, nato pa naj bi bila polovična glede na ostala vozila. Sistem bi razširili še na kolesa in električna kolesa.

Kdaj bo javna obravnava?

"Koalicija je nad predlaganim paketom davčnih sprememb navdušena," je na novinarski konferenci povedal Klemen Boštjančič. Pripravljene ukrepe bodo v javno obravnavo poslali v kratkem. 

Ukrepe pa bodo vključene v spremembe zakona o dohodnini, zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, zakona o davku na dodano vrednost, zakona o davčnem postopku in zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin ter v uredbo o določitvi zneska trošarin za alkohol in alkoholne pijače, so še našteli. 

Gre za prvi paket davčnih sprememb, ki bodo predvidoma uveljavljene v začetku naslednjega leta, so še dodali. 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar