Ena največjih ovir, ki preprečujejo množično prodajo električnih avtomobilov, je njihova visoka cena. Države zato nakupe spodbujajo s subvencijami. Kljub temu so električni avtomobili za mnoge še vedno nedostopni. Ponudba cenovno ugodnejših električnih avtomobilov je še vedno zelo omejena. Podobno je na trgu rabljenih avtomobilov. Prodor električnih avtomobilov pa bi se lahko upočasnil. Cene baterij so zadnjih deset let vztrajno upadale in tehnologijo približevale konvencionalnim avtomobilom.
V letu 2022 pa so se prvič podražile, kaže analiza podjetja BloombergNEF (BNEF), ki raziskuje trge surovin in novih tehnologij. Dogajanje po svetu, inflacija, težave v dobavnih verigah in višje cene kobalta, niklja in litija so vsaj začasno prekinili upadanje cen litij-ionskih baterij. Od leta 2010, ko BNEF spremlja podatek, se je cena znižala s 1.200 dolarjev za kilovatno uro na 140 dolarjev leta 2021. Lani je sledil sedemodstotni dvig na 151 dolarjev za kilovatno uro. Na prvi pogled se zdi podražitev majhna, vendar bi bil učinek lahko precej večji, opozarjajo na BNEF.
Cenovno izenačenje šele leta 2026
Preberi še
Slovenska ljubezenska afera z dizlom se končuje
Leta 2020 upadu deleža bencinskih avtomobilov ni sledila rast dizelsko gnanih avtomobilov, temveč ostalih pogonov.
15.12.2022
Koliko kilometrov zares prevozijo električni avtomobili
V povprečju so testirani avtomobili dosegli dobrih 78 odstotkov navedenega dosega WLTP.
23.11.2022
'EU bi morala zvišati carino na kitajske električne avtomobile'
Prvi mož Stellantisa Carlos Tavares opozarja, da bi se kitajski proizvajalci lahko v Evropi uveljavili s taktiko prodaje svojih izdelkov z izgubo.
20.10.2022
Vzpon električnih kombijev in tovornjakov na Kitajskem
Kitajska potiho, a odločno povečuje delež električnih kombijev in večjih električnih tovornjakov.
12.10.2022
Višje cene se bodo odrazile v višjih cenah električnih avtomobilov, kar pomeni, da bodo kasneje cenovno konkurenčni bencinskim avtomobilom. Višje cene bi lahko upočasnile prodor električnih avtomobilov, ocenjuje Kwasi Ampofo, vodja raziskav kovin in rudarstva pri BNEF. ''Naš model sprejemanja električnih vozil je v veliki meri odvisen od tega, da postajajo cenejša od avtomobilov s pogonom na notranje izgorevanje.'' V BNEF zato pričakujejo, da cenovna pariteta ne bo dosežena leta 2024, temveč leta 2026.
Cene bi morale upasti še za okoli tretjino, da bi se pogoni cenovno izenačili. ''Čarobna številka je sto dolarjev za kilovatno uro,'' pravi Ampofo. Pri tej ceni naj bi se zgodil odločilen preboj. Prodaja električnih vozil po svetu raste in bi se lahko do leta 2025 potrojila. Dodajajo pa, da je prodor električnih avtomobilov omejen na Kitajsko, Evropo in Združene države Amerike (ZDA).
Kdaj se bodo baterije znova cenile
V letu 2022 so podražitve izničile učinek večje uporabe cenejših kemikalij, kot je litijev-železov fosfat (LFP). Čeprav so se cene ključnih surovin, kot so litij, nikelj in kobalt, konec leta umirile, v BNEF pričakujejo, da se bodo baterije tudi letos malenkost podražile – na 152 dolarjev za kilovatno uro. Cene naj bi ponovno upadle prihodnje leto. Takrat naj bi se zaradi odprtja novih rafinerij znižale cene litija. Ceno sto dolarjev za kilovatno uro pričakujejo leta 2026. Trenutne višje cene bodo negativno vplivale na proizvajalce cenejših električnih avtomobilov, še posebej na trgih, kjer ni državnih subvencij. Višje cene baterij bi lahko škodovale tudi projektom baterijskih hranilnikov.
Na udaru cenejši avtomobili
Cena kilovatne ure, ki jo omenjamo v članku, je povprečje za različne končne uporabe – tako v avtomobilih in avtobusih kot tudi baterijskih zalogovnikih. Za baterijska vozila cena kilovatne ure baterije povprečno znaša 138 dolarjev. Od tega 115 dolarjev znaša cena baterijskih celic. To pomeni, da cena celice predstavlja 83 odstotkov celotne cene baterije. Cena baterije predstavlja največji strošek pri proizvodnji električnih avtomobilov. Leta 2022 je povprečno predstavljala tretjino cene. Delež sicer upada in naj bi se do leta 2030 znižal na 19 odstotkov. Pri dražjih avtomobilih je delež nižji, pri cenejših pa cena baterije predstavlja višji del končne cene, lahko tudi polovico. Zato višje cene baterij ogrožajo predvsem prihod novih cenejših električnih avtomobilov, pri katerih so marže minimalne, cena baterije pa predstavlja večji del celotne vrednosti vozila.
''Kaj se bo v resnici dogajalo s ceno baterij in to, ali bodo proizvajalci prenesli spremembe cen na kupca, je zelo odvisno tudi od povpraševanja oziroma prodaje EV, na kar imajo vpliv tudi splošne gospodarske razmere in precej drugih faktorjev,'' je povedal povedal Dušan Lukič - vodja projekta Nova mobilnost pri Porsche Slovenija. ''Poleg tega imajo proizvajalci v veliko primerih sklenjene dolgoročne pogodbe, kar pomeni, da spremembe cen baterij zanje niso neposredno in takoj odvisne od cen materialov oziroma komponent. Poleg tega povpraševanje po EV še vedno presega ponudbo, zato manjše cenovne korekcije nimajo ekstremnega vpliva na prodajo.''
Najcenejši električni avto za 21 tisočakov
Najcenejši električni avtomobil na slovenskem trgu ta hip je Dacia Spring, za katero je pred odštetjem subvencije v najcenejši različici potrebnih 21.090 evrov. Pred leti je bil v ponudbi Volkswagen eUp! s ceno 21.975 evrov, ki pa so ga iz ponudbe umaknili. Tu gre za mestne avtomobile, ki so zelo težko edino vozilo pri hiši. Prihod dostopnejših električnih avtomobilov napovedujejo pri Volkswagnu in Tesli. Tesla obljublja avto za 25 tisoč dolarjev. Obljube Elona Muska je treba jemati s kančkom soli. Model 3 za 35 tisoč dolarjev, ki ga je obljubljal, je bil naprodaj le kratek čas, danes so cene bistveno višje. Volkswagen bo šel nižje. Do leta 2025 naj bi ponudil električni avto po ceni okoli 20 tisoč evrov.
Tu je še trg rabljenih vozil. Na slovenskem trgu je njihova izbira majhna, vendar se bo z naraščajočo prodajo novih večala. ''Trg rabljenih EV je še v povojih, saj ta v bolj množični obliki še niso na trgu toliko časa, da bi se lahko razvil močan trg rabljenih EV. Tudi kupci, ki so nove EV kupili že pred nekaj leti, jih ne prodajajo množično, saj so z njimi zelo zadovoljni. Se bo pa trg rabljenih EV razmahnil, ko bodo nanj prišla vozila iz flot podjetij oziroma liznig hiš, in to generacija vozil, ki so jih ta začela nabavljati v zadnjem letu ali dveh,'' ocenjuje Lukič.
Nemška uprava za motorni promet ugotavlja, da so rabljeni električni avtomobili še vedno zelo redki. Leta 2022 je bilo v Nemčiji 1,2 odstotka vseh (novih in rabljenih) registriranih avtomobilov električnih.
Kakšna grožnja so kitajski avtomobili
Evropski proizvajalci se osredotočajo na dražje modele. Zaradi težav z dobavo je ta mogoče prodati z višjimi maržami. Kitajska podjetja so ubrala pristop cenejših avtomobilov, ki ciljajo širši krog kupcev. Kakšna grožnja so kitajski avtomobili bo zelo odvisno od tega, kakšna bodo ta vozila in kolikšne količine bodo sploh uspeli dobaviti, pa od valutnih razmerij, dogajanja na njihovem domačem trgu, spodbud vlade in ogromno drugih faktorjev, meni Lukič. ''V preteklosti se je že izkazalo (ne le pri avtomobilih), da so se znali kitajski produkti prodajati v EU (ali na primer ZDA) tudi ali predvsem zato, da so s tem na domačem trgu dobili boljši sloves oziroma prestiž, na samo dogajanje na ciljnem trgu pa ti produkti niso pomembno vplivali.''
Najbolj prodajan električni avto na Kitajskem je Wuling Hongguang Mini EV. Naprodaj je v že v Latviji, kjer je cena postavljena pri deset tisoč evrih. Tudi cene baterij so na Kitajskem najnižje. Po izračunu BNEF kilovatna ura baterija na Kitajskem stane 127 dolarjev, medtem ko je na ameriškem in evropskem trgu višja za 24 oziroma 33 odstotkov. Višje cene odražajo relativno nezrelost teh trgov in višje proizvodne stroške, pišejo v BNEF.
Kot je pisal Forbes, se bo napad kitajskih proizvajalcev na evropski trg v letu 2023 povečal. V Luki Koper v uvozni smeri opažajo znatno povečanje števila električnih vozil iz Kitajske. Po raziskavi Fitch Solutions kitajski proizvajalci ciljajo na podjetja, kot sta Volkswagen in Stellantis. Kitajska vozila so si lani priborila pet odstotkov trga električnih avtomobilov v Evropi. Ta delež bi se lahko do leta 2025 zvišal na 15 odstotkov.