Slovenska podjetja iz avtomobilske panoge sodelujejo v partnerstvu razvoja elektromobilnosti GREMO. V iniciativo so se povezala podobna podjetja, ki nastopajo na mednarodnem trgu: Domel, Hidria, Iskra Mehanizmi, Kolektor, LTH Castings, Mahle, SIJ Acroni, Tab, Talum in Unior. Grozd 11 podjetij slovenske avtomobilske industrije je še predhodno vlado prepričal v finančno podporo države. Septembra je podporo v obliki nepovratnih sredstev potrdila še nova vlada.
Do leta 2027 bodo na leto dobili 30 milijonov evrov oziroma skupno 150 milijonov evrov. To je sicer manj od želenih 200 milijonov evrov, ki so se jih nadejali od Janševe vlade, so poročale Finance. Zanimalo nas je, zakaj so se podjetja povezala, kakšni so cilji konzorcija, čemu bo namenjena državna podpora, kako se bodo sredstva podeljevala in katero najbolj pereče vprašanje želijo podjetja z državno podporo rešiti.
Zakaj finančna podpora podjetjem, ki poslujejo tako dobro?
Gre za uspešna podjetja z dobrimi poslovnimi rezultati, visokimi maržami in lepimi zneski denarja na svojih računih. Domel, Hidria in SIJ Acroni so v 2021 poslovali rekordno. Grozd podjetij je imel ob koncu leta 2021 na računih okoli 110 milijonov evrov denarnih sredstev v domači in tujih valutah.
Kot sporočajo, zadnje napovedi poslovanja kažejo, da bodo podjetja jedrne skupine avtoindustrije v letu 2022 presegla 3,5 milijarde evrov prodaje, kar je 39 odstotkov več kot v letu 2019, in ustvarila 335 milijonov evrov EBITDA, kar je 50 odstotkov več kot v letu 2019. Dodana vrednost na zaposlenega naj bi dosegla 61 tisoč evrov, 14 odstotkov več od slovenskega povprečja. Zakaj finančna podpora podjetjem, ki poslujejo tako dobro?
Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) pojasnjujejo, da bo moralo v naslednjih letih marsikatero slovensko podjetje zaradi doseganja ciljev ogljične nevtralnosti in digitalne preobrazbe razviti množico novih rešitev s spremljajočimi, v veliki meri digitaliziranimi proizvodnimi tehnologijami in proizvodnimi procesi. ''Vse to zahteva nadpovprečna dodatna vlaganja tako v smislu finančnih sredstev za razvoj novih produktov, tehnologij in vzpostavljanja novih proizvodnih kapacitet kot tudi v smislu razvoja kompetenc in vzpostavljanja novih partnerskih razvojnih mrež in dobaviteljskih verig.''
''Za uspešno transformacijo gospodarstva in preboj med države, ki predstavljajo vrhunsko razvojno in proizvodno okolje, ki privablja tako talente kot investicije, so državne spodbude ključne,'' ocenjujejo na ministrstvu. Ob tem dodajajo, da mora investitor skladno s pravili za dodeljevanje državnih pomoči, ki jih narekuje Evropska komisija, izkazati, da investicije ne bi mogel izvesti brez državne pomoči.
Zakaj potrebujejo državno podporo
Kot pravijo v Hidrii, Iskri Mehanizmi in Talumu, tudi druge države panogo zalivajo z nepovratnimi sredstvi. ''Državna podpora je ključna za ohranjanje konkurenčnega nivoja v primerjavi s preostalo evropsko avtomobilsko industrijo, ki je takšnih državnih podpor v bistveno višjem obsegu že deležna,'' so zapisali v Iskri Mehanizmi. ''Konkurenčnost naših avtomobilskih dobaviteljskih podjetij na globalnem trgu se lahko močno zamaje zaradi sistematičnih vlaganj drugih držav v njihovo avtomobilsko industrijo. Pri tem vladni zneski podpore v zeleno tranzicijo avtomobilske industrije segajo od pet milijard evrov v Nemčiji do prek šest milijard evrov v Španiji in osem milijard evrov v Franciji,'' sporočajo iz Hidrie.
''Državna podpora je nujno potrebna za ohranjanje konkurenčnosti s preostalo evropsko avtomobilsko industrijo, ki že prejema takšne državne podpore, in to v bistveno višjem obsegu,'' je povedal Branko Žerdoner, direktor podjetja SIJ Acroni. S podporo bodo hitreje dosegli strateški cilj, ''da se na trgu neorientiranih elektropločevin umestimo z blagovno znamko SIWATT za pogonske motorje hibridnih in električnih vozil". Glede na izrazito rast trga visokokakovostnih neorientiranih elektropločevin za aplikacije, vezane na električno mobilnost, in "ob enem najnižjih ogljičnih odtisov, ki jih imajo naši izdelki v svetovnem merilu, vidimo odlično poslovno priložnost za znatno širitev omenjenega proizvodnega programa'', meni Žerdoner.
V Talumu dodajajo, do bo avtomobilska industrija pri tem sama v razvoj vlagala več kot 500 milijonov evrov letno. Ta sredstva bodo namenili predvsem projekte, ki bodo omogočili bistveno višjo dodano vrednost na zaposlenega. ''S povišanjem davkov in prispevkov s sedanjih 230 na 370 milijonov evrov letno se bodo v prihodnjih letih državna vlaganja hitro povrnila. Po načrtih podjetij bo prodaja cele panoge do leta 2030 zrasla s sedanjih pet milijard evrov na več kot sedem milijard evrov,'' so zapisali v Hidrii. Avtomobilska industrija ima s močan vpliv in multiplikativen učinek tudi na ostale gospodarske dejavnosti, ki nastopajo v veliki meri kot njeni dobavitelji, še opozarjajo v Hidrii.
Kateri so prednostni izzivi
Z misijo GREMO so podjetja določila prednostne izzive in povezana področja prihodnjega razvoja avtomobilske industrije. Ta temelji na treh produktnih stebrih, vezanih na elektrifikacijo vozil: komponentah in sistemih za električna in elektrificirana vozila, komponentah in sistemih za hranilnike energije ter na t. i. "lightweight" tehnologijah. ''Podjetja se poleg tega ambiciozno usmerjamo v področje digitalne in zelene preobrazbe,'' so zapisali v Talumu. Vse bolj se izpostavlja pomen oblikovanja celovitega ekosistema partnerjev.
''V povezovanju v konzorcij GREMO vidimo novo razvojno perspektivo tako za našo družbo kot za celoten slovenski prostor na področju avtomobilske industrije,'' je zapisal Žerdoner iz podjetja SIJ Acroni.
Kaj je cilj podpore konzorciju GREMO?
''Cilj je podjetjem pomagati pri prilagajanju zahtevam za zeleni prehod – kar od podjetij zahteva razvoj novih znanj in spretnosti, inovacij in tudi trajnostne naložbe v čiste tehnologije – ter s tem preprečiti izgubljanje konkurenčnosti v primerjavi z drugimi državami,'' so zapisali na MGRT. ''Poleg tega se podjetja v konzorciju GREMO zavezujejo k bistvenemu povečanju izvoza in posledično prihodkov iz prometa ter k povečanju dodane vrednosti na zaposlenega; in to so cilji, ki jih zasleduje tudi Vlada RS.''
Kako se bodo podeljevala sredstva?
Zakon o spodbujanju investicij predvideva tudi spodbude za investicije v raziskave in razvoj ter inovacije. S tem ukrepom se sledi cilju transformacije strukture oziroma deleža investicij podjetij v korist visokoproduktivnih, trajnostno naravnanih ter v raziskave in razvoj usmerjenih poslovnih modelov in naložb. V primeru dodelitve spodbude za izvedbo investicije skladno z zakonom o spodbujanju investicij se z upravičencem sklene pogodba, izvrševanje katere spremlja skrbnik pogodbe. Upravičenost porabe skladno z upravičenimi stroški iz pogodbe ter cilji in nameni dodelitve se preuči ob vsakokratni predložitvi zahtevka za sofinanciranje, so zapisali na MGRT.
Čemu bodo sredstva namenjena
Sredstva bodo usmerjena predvsem v:
- inovacije: opazno povečanje vlaganj v raziskave in razvoj prebojnih rešitev na perspektivnem področju prehoda v električno mobilnost (podjetja načrtujejo 300 milijonov evrov vlaganj za raziskovalno-razvojne projekte v obdobju od leta 2023 do leta 2027),
- ljudi: razvoj vrhunskih izobraževalnih programov in modelov zaposlovanja, ki bodo privabljali najboljše kadre (podjetja načrtujejo 50 milijonov evrov vlaganj za razvoj kadrov v obdobju od leta 2023 do leta 2027),
- naložbe: investicije v pametne tovarne, širitev in posodobitev proizvodnih zmogljivosti ter vzpostavitev inovacijskega centra avtomobilske industrije; skupni laboratoriji gospodarstva in znanosti (podjetja načrtujejo 400 milijonov evrov vlaganj za investicije v opremo v obdobju od leta 2023 do leta 2027),
- podporno okolje: razvoj celovitega ekosistema slovenske avtomobilske industrije z aktivno udeležbo vseh deležnikov (podjetja načrtujejo milijon evrov vlaganj za koordinacijo podpornih aktivnosti v obdobju od leta 2023 do leta 2027).
.webp){kind=icon}
