Skupaj s Pixel telefonom, urami in brezžičnimi slušalkami je na Googlovi vsakoletni predstavitvi programske opreme in naprav prejšnji teden zraven prišel še par umetelnih očal za prevajanje. Nastaviš jih na oči in na lečah se ti prikazujejo simultani prevodi, medtem ko opazuješ osebo, ki govori v tujem jeziku. Zelo kul. A ta očala niso v prosti prodaji. Niti ni zelo verjetno, da bi za Googlovo starševsko podjetje, Alphabet, predstavljala tak vir zaslužka kot ga predstavlja oglaševanje. Od 68 milijard dolarjev skupnih prihodkov podjetja v prvem četrtletju leta 2022 jih je 54 milijard prišlo iz naslova oglaševanja.
Obseg našega lastnega, povsem nezavednega, doprinosa k temu poslovnemu modelu je brez precedensa v zgodovini.
Vsakič ko odpreš aplikacijo na telefonu ali surfaš po spletu, se v zakulisju odvija dražba za tvoja očesna zrkla, zahvaljujoč rastočemu trgu osebnih podatkov. Velikost tega trga je bilo vedno težko točno določiti, a novo poročilo irskega Sveta za državljanske svoboščine (Council for Civil Liberties, angl.), ki že leta agresivno lobira v ZDA in Evropi za omejevanje trgovine z digitalnimi podatki, je sedaj trgu dalo številko. Poročilo, ki ga je Svet delil z Bloomberg Opinion, pravi, da oglaševalske platforme posredujejo podatke o lokaciji in iskalnih navadah Američanov in Evropejcev približno 178 tisoč milijard-krat vsako leto. Google posreduje iste vrste podatke več kot 70 milijard-krat dnevno za obe regiji, po podatkih poročila.
Ljudje težko zaobjamemo takšne številke, četudi jih stroji vsakodnevno zlahka preračunavajo. Toda če bi bil izpust naših osebnih podatkov viden na enak način kot onesnaževanje okolja, bi nas obkrožala neprepustna meglica, ki bi se samo zgoščala vsakič, ko vzamemo v roke telefon. Preračunano drugače: prek spletne aktivnosti in lokacije je oseba v ZDA dnevno izpostavljena 747-im dražbam v realnem času, sodeč po podatkih. Svet pravi, da ima njihov neimenovan vir poseben dostop do vodje oglaševalske kampanje za Google. (Številka ne vključuje osebnih podatkov, ki jih posreduje oglaševalsko omrežje Facebooka ali Amazona, kar pomeni, da je resničen obseg vseh posredovanih podatkov verjetno mnogo, mnogo večji.)
Zakaj je to važno? Aplikacije so konec koncev zastonj in zelo uporabne, očitnih negativnih posledic uporabe naših digitalnih podatkov pa ni videti.
Razen seveda, da jih je še kako videti. Vsaj eno veliko oglaševalsko omrežje je priznalo, da so podatke posredovali Oddelku za domovinsko varnost v ZDA in drugim vladnim agencijam z namenom sledenja mobilnim telefonom brez naloga, kot je nedavno poročal Wall Street Journal. Natančno gibanje ljudi, ki so uporabljali gejevsko aplikacijo za zmenke Grindr, je bilo prav tako javno dostopno s strani mobilnega oglaševalca, dokler ni Grindr nehal deliti podatkov o lokaciji z oglaševalskimi omrežji dve leti nazaj. Toda lani je katoliški časnik The Pillar kljub temu uspel slediti lokaciji duhovnika na Grindr-u s pomočjo "komercialno dostopnih podatkov" z aplikacije. Spremljali so ga na poti med pisarno, domom in raznimi gej bari, preden so objavili zgodbo o njegovih "serijskih spolnih prestopkih." Še vedno ni povsem jasno, kako je The Pillar dobil te informacije, a Grindr je takrat povedal, da bi lahko bil vir njihov oglaševalski partner.
Vložki so zdaj še višji, z možnostjo vsesplošne prepovedi splava v ZDA. Kaj če zvezni državni tožilci začnejo uporabljati mobilne podatke z namenom izkoreninjenja podpornikov splava ali celo žensk, ki na spletu naročijo tablete za splav?
Bloomberg
Podatki gredo lahko ducatom ali celo stotinam podjetij za vsako posamezno dražbo. Google pravi, da posreduje podatke o ameriških uporabnikih približno 4.700 podjetjem po celem svetu. Vsak "prenos" ponavadi deli podatke o lokaciji – vključno s "hiper-lokalnim" targetiranjem, sodeč po Googlovi lastni prodajni ponudbi oglaševalcem – osebne karakteristike in iskalne navade, s pomočjo katerih oglaševalci gradijo uporabniške profile. Oglaševalska industrija ima tudi obsežno taksonomijo, ki jo omrežja uporabljajo za kategorizacijo ljudi, vključno z občutljivimi oznakami, kot so "tesnobne motnje" in "pravne težave," pa celo "incest" ali "podpora žrtvam zlorabe," sodeč po javnih dokumentih. Te je objavil konzorcij oglaševalskih omrežij, ki določa standard v industriji.
Zaradi kompleksne in nepregledne narave večmilijardnega posla spletnega oglaševanja je težko vedeti, točno katere naše podatke Google deli. Če to kaj šteje, Google posreduje manj osebnih podatkov kot nekatera manjša oglaševalska omrežja, kot pravi Jonny Ryan, višji sodelavec pri svetu, ki je nadziral nabor zadnjih podatkov. Obenem pa Google predstavlja največji delež posredovanih podatkov, dodaja.
Obseg dnevno posredovanih podatkov ni zabavno dejstvo: podčrta namreč realnost, v kateri smo obkroženi z napravami, ki zbirajo informacije o nas. Načeloma z namenom izboljšanja naših življenj, a te informacije se nato prodajo najvišjemu ponudniku. Pametni zvočniki, aplikacije za fitnes in očala za razširjeno resničnost (augmented reality, angl.) so samo nekatera izmed primerov rastočega trenda t.i. ambientalnega računalništva. Podatki, ki jih zbirajo te naprave, so lahko izrabljeni na neslutene načine. Prejšnji teden je Vice poročal, da je policija v San Franciscu zahtevala posnetke od podjetja Cruise, ki je v lasti General Motors in se ukvarja s samo-vozečimi vozili, za pomoč pri preiskavi. Policija je zanikala, da je posnetke želela uporabiti za nadaljni nadzor.
V vsakem slučaju, več posredovanja podatkov pomeni več priložnosti za zlorabo. Tudi ko je namen nekaj tako neškodljivega kot oglaševanje, lahko ambientalno računalništvo kaj hitro postane ambientalen nadzor.
.webp){kind=icon}
