Top 5 novic za začetek dneva: Putin bi paradiral v miru

Dobro jutro, danes z vami Aleš Kovačič, novinar Bloomberg Adria. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je med obiskom na Češkem dejal, da je začasna prekinitev ognja z Rusijo mogoča vsak trenutek, "lahko že od danes naprej". A pogoj je, da Moskva sprejme predlog 30-dnevnega premirja, ki so ga marca predlagale ZDA, podprl pa ga je zgolj Kijev. "Verjamemo, da je premirje mogoče absolutno kadar koli, tudi od danes naprej, in da bi moralo trajati vsaj 30 dni, da bi diplomaciji dali resnično priložnost," je v Pragi povedal voditelj.

Ukrajinski predsednik je ob tem zavrnil predlagano rusko tridnevno premirje od 8. do 10. maja in dejal, da ne more zagotoviti varnosti udeležencem proslave v Moskvi ob ruskem dnevu zmage, ki jo pripravlja ruski predsednik Vladimir Putin. Poudaril je, da Ukrajina ostaja odprta za prekinitev ognja, a da ta ne bi smela veljati le med ruskimi praznovanji. V goste v Moskvo konec tedna namreč prihaja kar nekaj visokih gostov in podpornikov kremeljskega režima, med katerimi izstopa kitajski predsednik in Putinov zaveznik v ukrajinski vojni Xi Jinping, med povabljenci pa je tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić, navaja CNN.

Huawei krepi kitajsko tehnološko samozadostnost

Kitajski tehnološki gigant Huawei gradi večje število obratov za proizvodnjo čipov in ostale napredne tehnologije za razvoj umetne inteligence. Kot poroča FT, je Huaweijev pristop unikaten, saj družba navzlic ameriškim omejitvam izvoza napredne tehnologije poskuša z novimi obrati doseči samozadostnost – od razvoja litografskih sistemov do izdelave čipov in AI klepetalnikov. Strokovnjaki se strinjajo, da se popolnoma samostojnega razvoja dobavne verige doslej ni lotil še nihče. V enem izmed novih obratov naj bi družba izdelovala lastne 7-nanometrske procesorje za pametne telefone in napredne čipe tipa ascend za AI.

Huaweijeva prizadevanja na področju čipov se močno krepijo, odkar so ZDA leta 2019 uvedle sankcije in podjetju onemogočile dostop do kritične tuje tehnologije. Gre za širša prizadevanja kitajske vlade za lokalizacijo ključnih komponent zaradi ameriškega nadzora izvoza, ki naj bi zajezil razvoj kitajske tehnologije.

Naftni kartel okrepil črpanje

Naftni kartel Opec+ naj bi z junijem povečal proizvodnjo nafte za 411 tisoč sodov dnevno, kar je veliko presenečenje in precej več od napovedanih 137 tisoč sodov. Analitiki menijo, da je poteza po letih zmanjšane proizvodnje posledica tega, da je kartel v ospredje postavil željo po večjem tržnem deležu. Organizacija dvig načrpane nafte sicer pripisuje niznim nivojem zalog. Cene nafte so aprila padle na štiriletno najnižjo raven pod 60 dolarjev za sod, potem ko je kartel napovedal povečanje proizvodnje za maj, carine Donalda Trumpa pa so povečale zaskrbljenost zaradi svetovne gospodarske aktivnosti.

CNBC poroča, da Savdska Arabija pritiska na Opec+, naj odpravi prejšnja zmanjšanja proizvodnje, s čimer želi kaznovati sočlanici Irak in Kazahstan zaradi neizpolnjevanja proizvodnih kvot. Povečanje proizvodnje sledi tudi Trumpovim pozivom k povečanju proizvodnje, saj bo ameriški predsednik maja obiskal Savdsko Arabijo.

Zasluge Trumpu, kritika Bidnu

Ameriški predsednik Trump je v intervjuju za televizijo ABC dejal, da so slabe napovedi za ameriško gospodarstvo posledica zapuščine demokratskega predhodnika Joeja Bidna. V pogovoru za televizijsko mrežo, ki je bil predvajan v nedeljo, si je po drugi strani pripisal zasluge za "dobre dele" gospodarstva in obenem dejal, da je za "slabe dele", ki so jih povzročile carine, odgovoren nekdanji predsednik.

Trump je uvedbo carin branil tudi ob naraščajoči gospodarski negotovosti. "Na koncu sem odgovoren za vse, vendar sem na mestu predsednika šele nekaj več kot tri mesece," je v obrambo dejal Trump. "Carine so se šele začele uveljavljati. ... S carinami bomo obogateli. Postali bomo zelo bogata država," je dodal. Trump je sicer še prejšnji teden Bidnu poskušal naprtiti odgovornost za krčenje ameriškega gospodarstva v prvem četrtletju.

Trump je medtem v enem drugem intervjuju dejal, da ne izključuje uporabe vojaške sile za prevzem nadzora nad Grenlandijo. "Tega ne izključujem. Ne rečem, da bom to storil, vendar ne izključujem ničesar. Grenlandijo zelo potrebujemo," je dejal v pogovoru za NBC.

Hutijevci napadli Izrael, ta pa Gazo

Jemenski hutijevci, ki jih podpira Iran, so včeraj izvedli napad z balistično raketo na izraelsko letališče Ben Gurion v osrednjem delu države. Izraelske oborožene sile so sporočile, da so raketo, ki je povzročila manjšo škodo in ranila osem oseb, poskušala prestreči, a jim to ni uspelo. Mednarodno letališče je bilo več ur zaprto, medtem ko je obrambni minister Israel Kac napovedal povračilne ukrepe: "Kdor nam škoduje, ga bomo udarili sedemkratno," je po navedbah FT zatrdil v kratki izjavi.

Zaradi napada je premier Benjamin Netanjahu sklical varnostni kabinet, kasneje pa je Izrael začel obsežno mobilizacijo rezervistov, saj se judovska država pripravlja na okrepljeno ofenzivo v Gazi. Ta naj bi se začela po obisku Trumpa v Savdski Arabiji sredi meseca.

Zaostrovanje razmer na indijskem podkontinentu

Med jedrskima silama Indijo in Pakistanom po krvavem napadu na civiliste v Kašmirju, ki je zahteval 26 življenj, vladajo vse bolj napeti odnosi. Indija je zato prepovedala uvoz blaga iz Pakistana, medtem ko strani dnevno poročata o medsebojnih spopadih v himalajskem Kašmirju, ki si ga lastita obe državi. Medtem je indijski premier Narendra Modi vojsko pooblastil za samostojen odziv na napad. Poleg tega je izrazil odločenost, da "Indija terorizmu zadane uničujoč udarec". Islamabad je medtem obtožil Indijo, da namerava kmalu napasti Pakistan, poroča Deutsche Welle.

Volitve v Romuniji bo odločil 2. krog

Po prvem krogu ponovljenih predsedniških volitev v Romuniji vodi skrajno desni kandidat George Simion, za katerega je glasovalo dobrih 40 odstotkov volivcev. V drugi krog se je z 21 odstotki glasov uvrstil še župan Bukarešte Nicusor Dan, neodvisni kandidat s podporo več manjših konservativnih strank. Simiona analitiki uvrščajo v krog novodobnih populističnih politikov V EU z evroskeptičnimi in nacionalističnimi nazori, po vzoru ameriškega predsednika Trumpa. Drugi krog volitev bo 18. maja, poroča Reuters.

Simionova zmaga bi lahko osamila državo, zmanjšala zasebne naložbe in destabilizirala vzhodno krilo Nata. "To ni le volilna zmaga, ampak tudi zmaga romunskega dostojanstva. To je zmaga tistih, ki niso izgubili upanja, tistih, ki še vedno verjamejo v Romunijo, svobodno, spoštovano in suvereno državo," je po zaključku volitev dejal Simion.

Najbolj brano

Ura lila barve - trend, ki ga pogumno izbirajo Rolex, Richard Mille in Patek

Bojan Ivanc, GZS: Hrvaška nam zaradi svojih prednosti vse bolj konkurira

Kriptovalute, inflacija, obveznice: vaš vodnik po naložbah v tveganem letu

Powell se bo uprl Trumpu in ohranil stabilne obresti

Elon Musk v Teksasu ustanavlja svoje mesto

Danes spremljamo

Eurostat bo objavil zaupanje vlagateljev in podatke o industrijski proizvodnji. O poslovanju bodo poročala Palantir in Ford Motors. Surs bo objavil podatke o izvozu in uvozu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar