V kakšni kondiciji je gradbeništvo?

Za slovensko gradbeništvo je bilo lansko leto odlično. Celotni prihodki v panogi so se po podatkih Ajpesa povečali za desetino, na dobrih devet milijard evrov, rast neto čistega dobička se je povečala za kar 13 odstotkov, na dobrih 386 milijonov evrov. Za slabo desetino je zrasla tudi neto dodana vrednost na zaposlenega, ki je lani dosegla dobrih 45 tisoč evrov. Prav gradbeništvo je med vsemi gospodarskimi panogami imelo največjo rast neto čistega dobička.

Vsa največja gradbena podjetja pri nas so lani povečala prihodke. Strabag skoraj za polovico, Pomgrad pa za okoli petino. Kako sta poslovala največja gradbinca, Kolektorjev CGP in CGP iz Novega mesta, ni znano, saj poslovanja za lani še niso objavili.

 

Samo da ne bodo usahnile državne naložbe

V zadnjih letih se je močno povišala vrednost opravljenih del na gradbenih inženirskih objektih. Razlogi za to so predvsem intenzivna gradnja velikih prometnih infrastrukturnih projektov, kot so drugi tir med Divačo in Koprom, tretja razvojna os, druga cev Karavanškega predora ter obnova in modernizacija cestnega in železniškega omrežja.

Nadaljevanje pozitivnega trenda v gradbeništvu je odvisno prav od državnih naložb, ki so lani obsegale okoli 70 odstotkov investicij v gradbeništvu. Direktor Zbornice gradbeništva pri GZS Gregor Ficko opozarja, da bi morali gospodarsko rast pospešiti tudi z vlaganji v javne naložbe, predvsem v prometno, energetsko in socialno infrastrukturo. Po njegovih besedah ima namreč gradbeništvo zelo velike multiplikacijske učinke na druge veje gospodarstva.

Vlada kaže premalo interesa

"Vladi žal še vedno ni uspelo pripraviti dolgoročnega, predvsem pa vzdržnega investicijskega načrta, ki bi ga izvedla v naslednjih 10 do 15 letih. Enako velja za strategijo razvoja dejavnosti gradbeništva do leta 2030, ki jo gospodarstvo, vezano na gradbeno dejavnost, še vedno pričakuje, in to povsem upravičeno glede na vsakoletni prispevek k rasti domačega BDP. S pripravo strategije razvoja panoge bi končno dobili jasno sliko o načrtih države glede izvajanja državnih investicij, njihovi dinamiki, potrebnih kapacitetah v dejavnosti, vlaganjih v razvoj in delovna mesta, izobraževanje in usposabljanje ter razvoj tehnične regulative in standardov," je kritičen Ficko.

Ficko poudarja, da se je rast cen gradbenih materialov v zadnjem obdobju močno ustavila oziroma raste počasi, rast stroškov dela še raste, zelo pa ga skrbi, da bo v prihodnjih letih primanjkovalo visoko izobraženih kadrov v gradbeništvu. V naslednjih letih naj bi se upokojilo okoli 2.500 ljudi, ki pa jih po sedanji dinamiki vpisa na fakultete ne bo mogoče nadomestiti. "Tu bi morali narediti več, saj bomo sicer imeli velike težave," opozarja Ficko.

Tudi delavci hitro zapustijo Slovenijo

Oskar Komac, sekretar sindikata delavcev v gradbeništvu, pojasnjuje, da je gradbeništvo v izjemno dobri kondiciji, kar nakazuje tudi odlično poslovanje gradbenih podjetij. Največja težava je po njegovih besedah pomanjkanje ustrezne delovne sile.

"Že več kot leto je na zavodu za zaposlovanje največje povpraševanje po delavcih v gradbeništvu. Ni jih in jih je izjemno težko pridobiti. Izčrpali smo bazen iz držav nekdanje skupne države, tako da so delodajalci primorani iskati ljudi zunaj tega območja," pravi Komac. Poudarja, da so letos s kolektivno pogodbo dosegli desetodstotno povišanje plač, a bo očitno to premalo, da bi obdržali kadre. "Težava je v tem, da tuji delavci pridejo v Slovenijo, a ko dobijo vsa dovoljenja za delo v Evropski uniji, nadaljujejo pot v zahodno Evropo, kjer so plačani tudi dvakrat ali celo trikrat več kot pri nas."

Komac ob tem poudarja, da se zaposleni v gradbeništvu zavedajo pomanjkanja na trgu, in to se odraža tudi pri čezmerni fluktuaciji med podjetji. "Delodajalci za nemoten proces potrebujejo delavce in jih v velikih primerih morajo tudi več plačati, če želijo projekt dokončati," pravi Komac. Dodaja, da v zadnjih letih, razen nekaterih izjem, niso zaznali večjih kršitev pri pravicah delavcev.