Za nami so burni tedni objavljanja poslovnih polletnih poročil podjetij. Vlagatelji so videli trenutno krvno sliko borznih podjetij, kar pa je odprlo vprašanje, zakaj borze nekatera ugledna hrvaška podjetja niti povohajo ne. Kot je povedal Mate Rimac, še vedno pišejo prvo poglavje, zato ni čas za prvo javno ponudbo delnic (IPO). Branko Roglić, ustanovitelj Orbica, vodilnega evropskega distributerja blagovnih znamk s področja široke potrošnje in kozmetike, pa ima dva razloga proti uvrstitvi na podjetja na borzo. Na drugi strani Pavau Vujnovcu borza diši, a del pogače vseeno pušča zase.
Energetski velikan Energia naturalis (ENNA) začenja pripravo na prvo javno ponudbo delnic na kapitalskem trgu in investicijo v vrednosti več kot milijarde evrov. Skupino pa zapušča dosedanji paradni konj ENNA, družba Prvo plinarsko društvo (PPD), ki se ukvarja s prodajo plina.
Eden glavnih razlogov, zakaj so PPD izločili iz enačbe IPO, so trenutne razmere na finančnih trgih. Vodstvo ENNA meni, da so banke danes veliko bolj naklonjene financiranju zelenih in trajnostnih podjetij, ki v svojem portfelju nimajo poslov, povezanih s fosilnimi gorivi. Prav zato PPD kot podjetje, ki je predvsem usmerjeno v trgovanje s plinom, ne bo vključeno v prvo javno ponudbo delnic, da bi ENNA imela ugodnejše pogoje pri pridobivanju svežega denarja na trgu.
"Proces vstopa na kapitalski trg bi predvidoma lahko trajal pet let, razmišlja pa se tudi o Zagrebški borzi (ZSE), kar bi bil pomemben prispevek k razvoju domačega kapitalskega trga," so povedali za Bloomberg Adria.
V krogih blizu skupine ENNA so za Bloomberg Adria neuradno potrdili, da bo predsednik uprave Pavao Vujnovac tudi po IPO zagotovo ostal večinski lastnik Energije Naturalis, vsaj na srednji rok. Ali bo to pomenilo, da bo imel v lasti 50 odstotkov plus eno delnico ali 75 odstotkov podjetja, naši sogovorniki ne želijo ugibati. Dolgoročno ni izključen tudi izstop iz lastništva, čeprav za zdaj natančnega načrta ne razkrivajo. Prav tako ne razkrivajo, koliko delnic bodo ponudili na IPO, vedo pa, da želijo vlagatelje, ki razumejo njihovo osnovno dejavnost. Kot vlagatelje ne izključujejo niti pokojninskih skladov, ki pa niso njihova prioriteta.
Za Rimca še ni čas
Mate Rimac meni, da za borzo še ni pravi čas. "Trenutno me ne zanimajo tečaji delnic, bolj me zanima, kje bo moje podjetje čez nekaj let, kaj bomo lahko dosegli in presegli. Prišel bo čas za vstop na borzo, a smo trenutno finančno precej dobro pokriti," je dejal Rimac.
Tudi če se bodo odločili za ta korak, je malo verjetno, da se bodo odločili za ZSE. Čeprav bi jih marsikdo rad videl tam, denimo tudi predsednik uprave Interfinance Denis Fudurić.
"Menim, da bi se morali odločiti za kotacijo na večji tuji borzi. Upam pa, da se bodo hkrati odločili tudi za kotacijo na Zagrebški borzi. To bi res veliko pomenilo za borzo. Čeprav je danes razmeroma preprosto in lahko skorajda vsak vlaga neposredno v tujini, pa mislim, da bi morala prevladati tudi neka domoljubna čustva, da bi se Zagrebška borza tudi malo razvila," meni Fudurić.
Roglić ne bo, ker ...
Distributerja evropskih blagovnih znamk Orbica borza ne zanima zaradi številnih malih in dveh velikih razlogov: "Predvsem za možnost samostojnega odločanja o prihodnosti podjetja, njegovem razvoju in strategiji, pa tudi za preprečevanje negativnih vplivov, ki bi se lahko pojavili v solastniških razmerjih, to pa se nanaša tudi na preprečevanje vpliva politike," so sporočili iz Orbica.
Kako privlačna je ZSE?
Na Zagrebški borzi kotira 91 družb, letos sta na novo prisotni dve podjetji. Promet v ponudbeni knjigi je bil v prvem polletju za skoraj 24 odstotkov boljši kot v predhodnem polletju, pri čemer je bil promet z delnicami večji za 28 odstotkov.
V prvem polletju je bila najprometnejša delnica Spana, po likvidnosti pa so ji sledile delnice Valamar Riviere in HT. "Prihod Spana kot najprometnejše delnice v dobrem letu in pol od kotacije je res izjemen uspeh in kazalnik, da lahko atraktivne izdaje najdejo financiranje na Zagrebški borzi," je sporočilo uprave ZSE.
Podatki borze kažejo, da je bilo lani najmanj poslov z vrednostnimi papirji po letu 2010. V letu 2021 jih je bilo skoraj 91,6 tisoč, v letu 2022 pa so posredniki na borzi opravili 81,7 tisoč poslov, torej 11 odstotkov manj. S tem se je nadaljeval trend padanja aktivnosti na Zagrebški borzi, ki je prisoten vsaj zadnjih pet let.
Sodeč po teh številkah bi bil prihod Rimca, Infobipa ali podobnih zagotovo dobrodošla osvežitev in bi dal borzi veter v jadra za dvig številk. Čeprav so jim vrata svetovnih borz odprta na stežaj, jih morda domoljubna čustva prepričajo, da najprej začnejo doma. Seveda, če IPO sploh pride v poštev.
Prevedla Pia Bedene.
.webp){kind=icon}
