Balazs Balogh, OTP Srbija: 'Želimo doseči vodilni položaj na trgu'

Prevzemne aktivnosti, ki se dogajajo v regiji, so del naravnega razvoja panoge, zadnje bančne prevzeme komentira Balazs Balogh, član uprave OTP Srbija, odgovoren za upravljanje s tveganji. Ob tem omeni nekaj zadnjih prevzemov madžarske skupine OTP: prevzem slovenske Nove KBM in albanske Alpha Bank ter vstop na uzbekistanski trg. "Skupina OTP je pripravljena, da na vseh trgih preuči morebitne prevzemne tarče," sogovornik odgovarja na vprašanje, kakšni so njihovi prevzemni načrti. Konkretno o načrtih sicer ne more govoriti, a spomni, da želijo na večini trgov, na katerih poslujejo, doseči vodilni položaj. Na vseh trgih, kjer so prisotni, pa se to še ni zgodilo.

"Zdravo število udeležencev na trgu je pet, šest ali kaj podobnega," dodaja. Ob tem spomnimo, da je bilo na srbskem trgu pred leti več kot 70 bank; zdaj jih je 21. Podobno konsolidacijo bančništva vidimo tudi v drugih državah regije. O tekmi bank za prvo mesto v regiji Adria pišemo tudi v aktualni številki revije Bloomberg Businessweek Adria.  

V zadnjem času je bilo v regiji precej prevzemov; konec koncev je tudi OTP dokončno prevzela slovensko Novo KBM. Kako vidite te prevzeme? 

To je naraven razvoj panoge, saj so standardi vse strožji. Bančna panoga je močno regulirana, vendar to ne pomeni, da je popolnoma regulirana. Glavno gonilo prevzemov so regulatorne zahteve, ki postajajo vse strožje. To naj bi bilo na splošno koristno za gospodarstvo, zmanjšalo naj bi tudi tveganja. Po drugi strani te zahteve pomenijo večje breme za akterje v panogi v smislu doseganja dobičkonosnosti. Povečujejo se kapitalske in likvidnostne zahteve. To pa tudi pomeni, da se moramo soočiti z določenimi ekonomijami obsega. V majhnem obsegu je izpolnjevanje vseh teh zahtev in ohranjanje zadostne dobičkonosnosti verjetno precej zahtevno, če je sploh mogoče. In to vodi trge v koncentracijo. Zato obstaja nekaj pravil, ki niso uradna, temveč gre bolj za načela. Eno od njih je, da naj bi na trgih, podobnih srbskemu, ali na trgih srednje in vzhodne Evrope, kjer je velikost trga podobna po številu prebivalcev, absolutnem obsegu bruto domačega proizvoda (BDP) in tako dalje, moralo biti zdravo število udeležencev pet, šest oziroma kaj podobnega. Ne trdim, da se bo to nujno zgodilo v bližnji prihodnosti, vendar menim, da je trend prisoten. V zadnjih šestih, sedmih oziroma osmih letih je bilo v regiji izvedenih več transakcij na področju združitev in prevzemov. Prav srbski trg je bil v zadnjih nekaj letih eden najaktivnejših na tem področju. Na koncu bo na trgu obstalo nekaj močnih, dobro kapitaliziranih in dobro upravljanih bank. Še vedno pa bo dovolj konkurence za zagotavljanje kakovostnih storitev. Seveda bi lahko obstajali tudi nišni igralci, butične banke in drugi igralci, ki so osredotočeni na določene podsegmente. 

Srbija je specifičen trg. Nekoč je bilo na njem aktivnih več kot 70 bank, zdaj jih je 21. Drugi bančniki menijo, da bi bilo za konkurenčnost dovolj deset ali 15 bank. 

Kot rečeno, velikost trga določata dve stvari. Prva je absolutni obseg BDP. Obstajajo sicer nekatere manjše države, ki imajo večji BDP, odvisno seveda od tega, v kateri fazi razvoja je gospodarstvo. Toda to je manj pomembno. In drugič, kakšna je t. i. penetracija bančnih sredstev ali posojil glede na odstotek BDP. V regiji je nekaj trgov, na katerih je penetracija poleg visokega nominalnega BDP visoka. Eden najboljših primerov je Češka. Verjetno torej ni fiksne številke udeležencev na nobenem trgu, vendar mislim, da je približno pet do šest univerzalnih bank tisto število, ki bi ga pričakoval na srednji rok.

Kakšno je vaše mnenje o neobankah? V Srbiji ljudje nimajo dostopa do bank, kot sta Revolut in N26.

Na to gledam širše. Gre za finančnotehnološko (angl. fintech) revolucijo, ki poteka že nekaj let. Gre za izzivalce klasičnih bank in tudi njihovo poslovanje bi moralo slediti določenim regulativnim standardim. Minimalni nadzorni standardi so nujni za vse udeležence na trgu brez izjem.

Tradicionalne banke so se naučile sodelovati s fintech podjetji in nekaterimi posebnimi vrstami bank. V zadnjih nekaj letih je to postalo zelo plodno sodelovanje, čeprav so bili na začetku prisotni strahovi. Takšno sodelovanje, ki je na določenih področjih lahko tudi konkurenčno, deluje spodbujevalno. Fintech podjetja strankam zagotavljajo cenejše, hitrejše ali naprednejše storitve, kar je tudi cilj tradicionalnih ali univerzalnih bank. Zato skušajo izboljšati svoje notranje sisteme in procese, da bi svojim strankam zagotovile boljšo uporabniško izkušnjo in kakovost storitev. Fintech igralci pa verjetno ne bodo mogli zagotavljati bančnih storitev v polnem obsegu. Toda v segmentih, kjer delujejo, lahko tradicionalnim bankam pokažejo, kako prilagoditi delovanje, da bo to učinkovitejše. Konkurenca je v interesu strank, mi pa si prizadevamo, da bi nenehno izboljševali kakovost storitev. Poskušamo izkoristiti priložnosti in sodelovati z njimi, kjer koli je to mogoče. Menim, da ima Srbija kot država že koristi od fintech podjetij.

Kar zadeva povsem digitalne banke, mislim, da je morda še nekoliko prezgodaj govoriti o tem, da se bodo pojavile na srbskem trgu. Ne pričakujem, da bi se to lahko zgodilo v zelo bližnji prihodnosti. V Srbiji denimo še ni uredbe o odprtem bančništvu PSD2, ki velja na območju Evropske unije (EU), čeprav so bile nekatere priprave že opravljene.  

Tudi skupina OTP je izvedla kar nekaj prevzemov v regiji. Kakšni so načrti za naprej? 

OTP kot skupina je pripravljena, da na vseh trgih preuči morebitne prevzemne tarče. Na večini trgov, na katerih poslujemo, želimo doseči vodilni položaj. To se še ni zgodilo na vseh trgih, kjer smo prisotni. Zato bi rekel, da smo vedno pripravljeni, konkretno pa ne morem govoriti o naših načrtih.

Če omenimo samo nekaj zadnjih prevzemov – skupina OTP je prevzela Alpha Bank v Albaniji in Novo KBM v Sloveniji, kot prva tuja banka pa je tudi vstopila v Uzbekistan. Smo zelo aktivni na področju združitev in prevzemov, vendar je to odvisno od posamezne države in možnosti, da banka opravi celovito oceno. Skupina OTP je zelo dobro kapitalizirana, ima visoko likvidnost. Če bo torej obstajal potencial na katerem koli od naših obstoječih ali drugih trgov, bo skupina zagotovo razmislila o tem.

Ko omenjate likvidnost – kako je z depoziti in depozitnimi obrestnimi merami v vaši banki? 

Velike banke so dovolj likvidne v smislu regulativnih zahtev ali drugih notranjih zahtev, ki jih je določila njihova skupina. Likvidnostnih težav ni. Če primerjamo Srbijo z drugimi trgi v regiji, s Slovenijo, Hrvaško, Bolgarijo, Madžarsko, menim, da so depozitne obrestne mere v Srbiji ene najprivlačnejših. V Srbiji smo tudi druga banka na trgu po obsegu zbranih depozitov. Številne banke so že lani že sredi in konec leta ponujale privlačne depozitne ponudbe, zato verjamem, da se bodo depoziti v Srbiji še povečevali.

Nekateri bankirji pravijo, da so depoziti za banke ponovno postali dobičkonosen vir financiranja.

To je nekoliko zapleteno vprašanje, ker takšnega stanja ne morete imeti v nedogled, čeprav so denarne politike v tem trenutku precej restriktivne. Prav tako je to neposredno povezano z osnovnimi obrestnimi merami na trgu. Ne morete preveč povečati svojih marž, ne da bi hkrati povečali kreditno tveganje. Če imate torej v bilanci stanja na strani sredstev določene omejitve glede višine obrestnih mer in nadomestil, se boste prilagodili tudi na strani obveznosti. Zato se ne more zgoditi, da bi ponujali izjemno visoke obrestne mere za vloge, obenem pa imeli enak pristop na strani posojil. Če pa se bodo obrestne mere na finančnem trgu začele zniževati, bodo razmere lahko ravno nasprotne. Zato sam ne bi sklenil takšnih zaključkov. 

Omenili ste posojila. V nekaterih državah je že opazen upad posojil podjetjem. Kaj se dogaja v vaši banki oziroma na splošno na srbskem trgu?

To je bilo vidno že v letu 2020, ko se je zlasti v drugi polovici leta posojanje upočasnilo. Upočasnitev je naravna. Ne smemo pozabiti, da se gospodarstvo ohlaja v okolju zelo visoke inflacije in številnih drugih težav, ki slabšajo makroekonomsko sliko. Vse to konec koncev negativno vpliva na realno gospodarstvo in ustvarja negotovost. Obstajata pa dve gonilni sili povpraševanja po posojilih. Prva je cena. Ta se je povečala predvsem zaradi obrestnih mer, ki so se dvigovale v boju osrednjih bank zoper inflacijo. Druga je pogled lastnikov podjetij na gospodarstvo in njihova pričakovanja. Če ste bolj črnogledi, boste zmanjšali del povpraševanja po posojilih za investicije, nekatere odločitve pa morda tudi odložili. Negotovost na splošno ne ustvarja pomirjujočega vzdušja. Ni pa nujno, da to pomeni prihod recesije. Čeprav različne institucije napovedujejo različne scenarije, sem zmerno optimističen. Mislim, da bomo ostali na robu recesije.

Kakšna je finančna pismenost Srbov?  

Takšno vprašanje zahteva določeno mero posploševanja. Če pogledamo število uporabnikov digitalnih kanalov in ga primerjamo z zahodnoevropskimi državami, bi bil odgovor verjetno ne tako zelo. Vendar je tu potrebna tudi analiza razlogov. Če nimate pametnega telefona, ker si ga ne morete privoščiti zaradi nizkih dohodkov, od vas nihče ne more pričakovati, da boste uporabljali storitve mobilnega bančništva. Ne moremo primerjati bogatejših držav z državami srednje in vzhodne Evrope, kjer je življenjski standard nižji. In že to samo po sebi določa, kako napredni ste v digitalnem svetu. Toda če gledamo z vidika potenciala rasti, ki bi ga bilo mogoče izkoristiti v prihodnosti, menim, da je tu priložnosti veliko.  

Vsi udeleženci v gospodarstvu, vključno z bankami, bi morali sodelovati pri izobraževanju družbe. Finančna pismenost je pravzaprav eden glavnih stebrov družbene odgovornosti skupine OTP. Imamo veliko pobud, ki jih podpiramo skupaj s svojimi partnerji, tudi z združenjem bank Srbije. Denimo izobraževanje starejših. Približati jim moramo uporabo digitalnih kanalov, bankomatov, kartic in bančnih rešitev, ob tem pa tudi razložiti, kaj je obrestna mera, kako lahko vežejo svoj denar, kako lahko uporabljajo kartico in tako dalje. Sodelujemo tudi pri izobraževanju srednješolcev. 

Kakšno je vaše mnenje o kriptovalutah, ki so v Srbiji precej priljubljene?

Za banke so kriptovalute zanimive bolj z vidika tehnologije in ne kot sam instrument. Žal smo bili priča več negativnim primerom. Ob pomanjkanju ustrezne regulacije in visoki stopnji špekulacij lahko pride do resnih težav (kot je bil denimo FTX). Regulativni standardi v finančni panogi bi morali biti visoki in veljati za vse udeležence na trgu. Sem previden. Kriptovalute niso v središču našega zanimanja.

Ali tudi vi osebno investirate?

Da. Je pa to precej osebno vprašanje.  

Kateri trgi so po vašem mnenju zanimivi?

Prihranke sem vedno razdelil med varnejše naložbe, kot so denimo vrednostni papirji s fiksnim donosom, po možnosti državne obveznice. Kar zadeva delnice, so mi kot vlagatelju bližje delnice podjetij, ki so podcenjene glede na poslovne temelje (angl. value investing). Nisem profesionalni vlagatelj, temveč ljubiteljski. V tem smislu sem verjetno bolj konservativen. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar