Kdo najbolj onesnažuje? To so avtomobilske znamke z najvišjimi izpusti v Sloveniji

Izpusti so postali najpomembnejša tema avtomobilske industrije. Ko na trg pride nov avtomobil, je vse več novosti in rešitev namenjenih prav nižanju izpustov. Evropska komisija bo v 2028 za vsako znamko oziroma proizvajalca izračunala povprečne izpuste prodanih avtomobilov v obdobju od 2025 do 2027. Če bo povprečje višje od 95 gramov na prevožen kilometer, bodo morali plačati globe.

Analizirali smo podatke Ministrstva za infrastrukturo in izračunali, kakšne povprečne izpuste so znamke dosegle lani. Katere znamke so bile najbolj pridne pri nižanju izpustov in katere se tega še niso zares lotile. Preverili smo tudi, kakšne globe bi plačali, če bi jih plačevali na ravni držav in bi se obračunavale danes. Evropska komisija bo globe računala kar na povprečju celotne Evropske unije (EU). Plačevali jih ne bodo distributerji, temveč proizvajalci. Vprašali smo distributerje, kako zniževanje izpustov vpliva na njihovo prodajo. Kako natančno jim prodajne kvote krojijo zaradi izpustov?

Kdo je najbolj uspešno znižal izpuste?

Po podrobnem izračunu so povprečni izpusti ogljikovega dioksida (CO2) v 2025 slovenskega avtomobilskega trga znašali 117,8 grama. Večina znamk je lani povprečno izpuste znižala, pri petih znamkah pa so se celo zvišali. Najbolj uspešno so izpuste znižale znamke Alfa Romeo, kjer so upadli za dobrih 22 odstotkov, MG, kjer so se znižali za skoraj 22 odstotkov, in Mini, kjer so izpuste znižali za 19,6 odstotka.

Stanje se je poslabšalo pri Jeepu, kjer je povprečje zraslo za pet odstotkov na 124 gramov. Povprečni izpusti so zrasli še pri znamki Ssangyong (za 2,2 odstotka) in Mercedes-Benz za dobra dva odstotka. Povečanje izpustov so zabeležili še pri Oplu in znamki DS.

Katere znamke so cilj že dosegle?

Najuspešnejša pri izpustih je bila znova Tesla, ki prodaja zgolj električne modele. Nične izpuste je dosegla še kitajska znamka Zeekr, ki pa zaradi majhnega vzorca ne igra vidne vloge. Druge najnižje izpuste je dosegel kitajski Leapmotor, ki je na trg vstopil poleti; povprečje je bilo pri le 4,3 grama CO2 na kilometer. Med bolj znanimi imeni so se pod prelomno mejo 95 gramov uvrstili še Cupra, Mini in MG.

Najvišje povprečne izpuste so v 2025 dosegli pri znamki Ssangyong, kjer so se približali 195 gramov. Izstopajoče visoke izpuste imata še znamki Subaru in Land Rover. Vse tri znamke zajemajo zelo majhen del trga, saj so skupaj dosegle manj kot 250 registracij. Med večjimi znamkami pa slabše kaže Mercedes-Benzu, kjer so povprečni izpusti zrasli na 157 gramov na prevožen kilometer.

Preostale premijske znamke so se odrezale precej bolje. Najbolje kaže Lexusu in BMW-ju, kjer se izpusti gibljejo okoli 110 gramov. Pri Audiju so upadli na 127 gramov, sledi Porsche s 132 grami. Čeprav je bil delež elektrificiranih modelov Porscheja precej nad povprečjem trga, kot smo pisali, je visoka prodaja športnih, bencinskih modelov GT3 RS in GT3 višala povprečje.

Kako proizvajalci uravnavajo prodajo

Generalni direktor skupine Emil Frey Jožko Tomšič je decembra povedal, da pri Mercedes-Benzu tovarna zaradi izpustov ni omejevala dobave avtomobilov, kar se je tudi izrazilo v povprečnih izpustih. Tudi pri BMW-ju omejitev ni. ''Doslej se nam v Sloveniji še ni zgodilo, da bi imeli restrikcije modelov zaradi previsokih izpustov,'' je povedal generalni direktor BMW Slovenije Aleš Suhorepec. Dodaja, da se na izpolnjevanje ciljev EU že leta pripravljajo. ''Zahvaljujoč visokoučinkovitemu produktnemu portfelju, ki zajema vse pogonske tehnologije, smo v BMW Group v zadnjih letih svoje cilje dosledno presegali.''

Primerjava povprečja znamk BMW in Mercedes-Benz je zanimiva, saj kljub identičnem pristopu - to je brez omejevanja prodaje modelov - dosegata zelo različne rezultate. Povprečje BMW je vidno nižje zaradi veliko višje prodaje elektrificiranih modelov. Pri BMW je bil delež lani skoraj 20 odstotkov, pri Mercedes-Benzu pa pri dobrih dveh odstotkih. 

Pri BMW natančno spremljajo doseganje ciljev po posameznih regijah in državah znotraj teh regij ter načrtujejo prodajno mešanico. ''Tako dobimo jasne državne cilje, ki jih moramo doseči, in ponosen sem, da Slovenija že leta dosega rezultate, ki jih centrala od nas pričakuje,'' je povedal Suhorepec. Priznava, da se cilji med državami razlikujejo, vendar dodaja, da je pomembno, da vse države prispevajo k skupnemu cilju v skladu z zavezami in pričakovanji.

Ko avtomobili niso na voljo

Pri znamkah skupine Stellantis je pristop drugačen. Tovarne skrbno uravnavajo proizvodnjo modelov in pogonov. Pogosto se zgodi, da pri avtomobilu, kjer bi bilo povpraševanje zadostno, modela sploh ni na voljo.

''Ta povprečja se računajo na evropski ravni,'' je pojasnil direktor znamke Volkswagen Marko Škriba. ''Mehanizem je tak, da državne institucije Bruslju sporočajo podatke o registracijah vozil in se tam to izračunava. Sam proizvajalec pa spremlja svojo prodajo, na podlagi te sklepa, ali je v zelenem območju, ter poskuša s prodajnimi aktivnostmi vse skupaj tudi usmerjati.''

''Proizvajalec poskuša že v startu pri skupni številki oblikovati neko sestavo, ki mu omogoča doseganje teh povprečij. Zaradi tega so nekatere kvote omejene in ni mogoče kar povečati prodaje določenega modela ali motorja,'' pojasnjuje. Omenil pa je tudi prodajne spodbude in podpore, ki so za nekatere modele bolj izpostavljene. Tako je Volkswagen nudil določene spodbude pri nakupu električnih vozil ter je izenačil cene priključnih hibridov s klasičnim motorjem. Škriba dodaja, da poskušajo proizvajalci spodbujati preostale pogone.

Zakaj dacia duster nima več mehaničnega štirikolesnega pogona?

''Zelo moramo paziti,'' je glede povprečij izpustov povedal generalni direktor GA Adriatic Petar Nevistić – distributerja znamk Renault, Dacia in Alpine. ''Vsako leto moramo doseči določen cilj. In odvisno od trga države, ima vsaka drugačne cilje. Severne države, kot sta Norveška in Švedska, imajo cilj 30 gramov CO2, v našem delu Evrope pa imamo cilj 107 gramov; naslednje leto še dva grama nižje. Do leta 2030 moramo doseči 95 gramov povprečja pri naši prodaji. Paziti moramo, kaj lansiramo na trgu.''

Situacijo je ponazoril na dacii dusterju. ''Če bi nekdo želel kupiti dacio dusterja z mehaničnim štirikolesnim pogonom, ga ne more, ker ima 200 gramov CO2. Pri novem električnem štirikolesnem pogonu pa so izpusti okoli 100 gramov na kilometer. Pri Renaultu so zelo striktni za vse države po Evropi,'' še dodaja Nevistić.

Kakšne bi bile globe?

Medtem ko za leto 2024 globe ne bi plačali le dve znamki, se je število znamk v 2025 povečalo na pet. Najvišja globa bi ponovno doletela Volkswagen, in to približno 20,7 milijona evrov, kar pa ni zgolj posledica povprečja izpustov, temveč tudi števila avtomobilov. Druga najvišja globa bi tudi tokrat prizadela Škodo.

Najbolj bi se globa v primerjavi z letom 2024 (če bi izpuste merili tudi v 2024) zvišala Forthingu oziroma Dongfengu, kjer bi poskočila za 280 odstotkov na 2,2 milijona evrov, predvsem zaradi rasti prodaje. Nominalno bi se globa najbolj povišala Fordu, čeprav so povprečni izpusti pri tej znamki upadli – to je posledica visoke rasti prodaje v 2025. 

Na drugi strani pa bi se globa nominalno najbolj znižala Renaultu – za skoraj devet milijonov evrov (za 47,5 odstotka). Sledijo Volkswagen, Škoda in Hyundai. Za 37 znamk, za katere smo izračunali povprečne izpuste, bi se skupna globa znižala za 35,6 milijona evrov (za 21,8 odstotka) na dobrih 127 milijonov evrov.