Donald Trump je januarja 2025 podpisal izvršni ukaz za vzpostavitev protiraketnega obrambnega sistema Golden Dome, raketnega ščita, ki združuje izraelski model Iron Dome z vesoljskimi prestrezniki. Bloomberg je aprila 2026 poročal, da je Pentagon za razvoj prestreznikov izbral Anduril Industries in satelitski startup Impulse Space, pri čemer gre za tehnologijo, ki še ne obstaja. Impulse sodeluje kot podizvajalec, pogodbe so tajne, operativna zmogljivost pa naj bi bila dosežena šele do leta 2028. Kongres je za leto 2026 samo za vesoljske in protiraketne sisteme odobril 13,4 milijarde dolarjev, celoten projekt pa je vreden približno 185 milijard dolarjev.
Tudi Evropa ne popušča v obrambni industriji
Evropa se je odzvala hitro. Po skupnem poročilu platforme Dealroom in Natovega inovacijskega sklada so startupi s področja obrambe, varnosti in odpornosti, angleško Defence, Security and Resilience oziroma DSR, leta 2025 zbrali rekordnih 8,7 milijarde dolarjev, kar pomeni 55-odstotno rast v enem letu. Umetna inteligenca poganja 44 odstotkov teh vlaganj, največji delež v šestih letih, saj avtonomni sistemi in programska oprema za odločanje postajajo hrbtenica nove generacije obrambe. Srednja in Vzhodna Evropa beležita najhitrejšo rast števila investicijskih krogov, teh je 2,7-krat več kot leta 2020. Tuji kupci ne iščejo več le streliva, temveč programsko opremo, integracijo in certificirane inženirske partnerje.
Obrambna tehnologija danes deluje podobno kot sektor umetne inteligence pred nekaj leti. Zaradi naraščajočih varnostnih napetosti države vse bolj financirajo celotne ekosisteme podjetij, ki razvijajo programsko opremo, avtonomne sisteme, senzorje in vesoljske platforme.
Anduril Industries je v manj kot desetih letih iz startupa zrasel v družbo, vredno 61 milijard dolarjev, ob podpori skladov, kot sta Andreessen Horowitz in Founders Fund. Prihodki družbe so leta 2025 presegli 2,2 milijarde dolarjev, Pentagon pa razvoj novih sistemov vse bolj preusmerja od tradicionalnih vojaških dobaviteljev k tehnološkim podjetjem in startupom.
Umetna inteligenca postaja osrednja infrastruktura obrambne industrije, od avtonomnih dronov in satelitske analitike do sistemov za odločanje v realnem času.
Čeprav Balkan nima neposrednega dostopa do evropskih obrambnih skladov, ima regija že tehnološko industrijo, ki jo tuji kupci plačujejo in prevzemajo. Tak primer je bil lanski prevzem beograjskega podjetja za drone MUST Solutions s strani CSG.
Regija že dela za globalno obrambno industrijo
Taran Aerospace, inženirsko podjetje iz Beograda, ustanovljeno leta 2023, načrtuje vesoljska plovila za ameriške startupe, ki razvijajo misije na Luno in v globoko vesolje. Podjetje ima certifikata ISO 9001 in ISO 27001, kar je pogoj pri pogodbah, pri katerih je zaščita intelektualne lastnine ključnega pomena. Inženiring in proizvodnjo ohranja pod isto streho, kar omogoča hitrejšo dobavo in nižje stroške v primerjavi z zahodnimi konkurenti.
Na Hrvaškem je nemški Rheinmetall marca 2026 kupil 51 odstotkov zagrebškega DOK-ING-a, proizvajalca robotskih vozil za razminiranje in vojaški inženiring. Ustanovitelj Vjekoslav Majetić je obdržal 49 odstotkov podjetja, Rheinmetall pa je hkrati napovedal, da Hrvaška postaja razvojno središče za brezpilotne in avtonomne sisteme. DOK-ING že sodeluje s slovenskim podjetjem Valhalla Turrets pri integraciji protizračne platforme Komodo in z južnokorejskim LIG Nex1 na globalnih trgih. Pri projektu DOK-ING sodeluje kot razvojni partner za avtonomne in protizračne sisteme.
Zahodni naročniki v regiji vse bolj iščejo inženirsko znanje, intelektualno lastnino, certificirano proizvodnjo ter programsko integracijo, medtem ko klasična proizvodnja komponent ostaja v ozadju. To, kar danes ponujajo Beograd, Zagreb in Ljubljana, Zahodna Evropa in ZDA že kupujejo - brez pretiranega spraševanja o članstvu v EU.
Sredstva so zaprta, industrija ni
Slovenija in Hrvaška lahko kot članici EU zaprosita za sredstva iz Evropskega programa za obrambno industrijo, angleško European Defence Industry Programme oziroma EDIP, ki je za leti 2026 in 2027 vreden 1,5 milijarde evrov, ob dodatni milijardi evrov iz Evropskega obrambnega sklada. Srbija, Bosna in Hercegovina ter Severna Makedonija te možnosti nimajo, vendar jim vstop ostaja odprt prek pogodb z industrijo, ne prek skladov. Ameriški vesoljski startupi partnerjev ne izbirajo po seznamih skladov, temveč po certifikatih, inženirjih in referencah.
Obrambna tehnologija postaja del industrijske politike. ZDA gradijo ekosistem okoli Andurila in Impulse Spacea, Rheinmetall pa širi svojo evropsko verigo prek Bolgarije, zdaj pa tudi Hrvaške. Vsaka od teh transakcij pošilja enak signal: tuji igralci iščejo tehnološke partnerje, ne enkratnih podizvajalcev.
Razlog, da ameriška in evropska podjetja prihajajo v regijo, ni le nižja cena dela. Obrambna industrija se danes spopada z resnim pomanjkanjem inženirjev in proizvodnih zmogljivosti. Evropa poskuša povečati proizvodnjo streliva, dronov in raketnih sistemov, vendar velik del celine nima dovolj proizvodnih obratov niti dovolj inženirskega kadra za hitro dobavo. Države Srednje in Vzhodne Evrope zato postajajo naravni podaljšek zahodnih razvojnih in proizvodnih verig.
Balkan ima tisto, kar skladi in vojaški integratorji trenutno iščejo: strojne inženirje, ekipe za vgrajeno programsko opremo in izkušnje z industrijsko proizvodnjo.
Obrambna industrija vse bolj deluje prek mrež tehnoloških podjetij, proizvodnih partnerjev in dobaviteljev rešitev umetne inteligence, razporejenih po več državah. Za Balkan je ključno vprašanje, ali lahko zgradi lastna tehnološka podjetja, preden trg dokončno konsolidirajo veliki ameriški in evropski igralci.
Dolgoročno to pomeni, da največji del vrednosti ostaja zunaj regije. Podjetja, ki nadzorujejo izdelek, programsko opremo in intelektualno lastnino, zadržijo največje marže, dostop do izvoznih trgov in možnost nadaljnjega razvoja novih sistemov. Inženirska podjetja brez lastnega izdelka ostajajo odvisna od pogodb z velikimi zahodnimi naročniki in težje gradijo globalno prepoznavna podjetja.
V trenutku, ko Pentagon in evropske vlade milijarde dolarjev preusmerjajo v umetno inteligenco in avtonomne sisteme, ima regija prvič priložnost, da vstopi v razvojno verigo napredne obrambne tehnologije, dokler globalne razvojne verige še niso zaprte.
.webp){kind=icon}
