text size
Največje evropske reke, ki predstavljajo življenjsko pomembne prometne poti za težko industrijo na celini, po seriji vročinskih valov hitro izgubljajo vodo.
Ker se vodostaja rek Ren in Donave približujeta rekordno nizkim ravnem, so že začele nastajati motnje pri prevozu kemikalij, naftnih derivatov in drugega blaga, hkrati pa naraščajo stroški rečnega transporta. Visoke temperature zmanjšujejo tudi proizvodnjo električne energije v jedrskih elektrarnah ob rekah od Francije do Madžarske, kar zvišuje cene energije in dodatno obremenjuje gospodarstva vzhodne Evrope.
Po uničujočih gozdnih požarih v Franciji in Španiji je to še en dokaz, kako podnebne spremembe vse bolj prizadevajo najhitreje segrevajočo se celino na svetu. Motnje na rekah postajajo preizkus sposobnosti Evrope, kako infrastrukturo, zgrajeno za podnebne razmere 20. stoletja, prilagodi svetu, v katerem bodo izjemno nizki vodostaji vse pogostejši.
"Segrevanje ozračja, ki ga povzroča človek, je to sušo že naredilo hujšo, kot bi bila sicer. Ob enakem primanjkljaju padavin bo ob nadaljnjem segrevanju prihodnja suša še hujša," je dejal Dominik Schumacher, predavatelj na Oddelku za znanost o okoljskih sistemih na ETH Zürich.
Vodostaj pri kraju Kaub, enem ključnih ozkih grl na Renu za ladijski promet proti južni Nemčiji in Švici, je v petek padel na 25 centimetrov, s čimer je izenačil rekordno nizko raven iz sušnega leta 2018.
Če bo, kot napovedujejo za ta teden, padel na 24 centimetrov, bo to najnižji zabeleženi vodostaj od začetka meritev leta 1880, kažejo podatki nemških zveznih oblasti, ki jih je zbral ETH Zürich.
Ker se četrti vročinski val, ki je to poletje zajel zahodno Evropo, nadaljuje večji del tedna, obstaja nevarnost nadaljnjega poslabšanja razmer. To bi lahko povzročilo resna logistična ozka grla na približno 1.290 kilometrov dolgi reki, ki teče od švicarskih Alp do Severnega morja.
Leta 2018 je moral BASF zmanjšati proizvodnjo v svojem ključnem industrijskem kompleksu Ludwigshafen v Nemčiji, saj je zgodovinsko nizek vodostaj Rena omejil dostop ladij. Finančni direktor družbe Dirk Elvermann je dejal, da je največji svetovni proizvajalec kemikalij od takrat razvil alternativne, čeprav dražje transportne poti.
"Seveda nas nizki vodostaji Rena skrbijo," je Elvermann povedal novinarjem v sredo, vendar dodal, da imajo razmere "pod nadzorom".
Po besedah Saskie Meuchelböck z Inštituta za svetovno gospodarstvo v Kielu so nizki vodostaji Rena leta 2018 zmanjšali nemško industrijsko proizvodnjo za do 1,5 odstotka, vendar je od takrat veliko podjetij prilagodilo svoje dobavne verige. Delež notranjega rečnega prometa v celotnem tovornem prometu v Nemčiji se je medtem zmanjšal s 4,7 odstotka leta 2017 na 4,1 odstotka leta 2024.
Alex Kraus/Bloomberg
Energetsko podjetje EnBW, ki upravlja termoelektrarne na premog, oskrbovane prek Rena, je sporočilo, da med zaustavitvami elektrarn povečuje zaloge goriva, da bi zagotovilo zadostne rezerve. Podobno je tudi družba Grosskraftwerk Mannheim sporočila, da ima dovolj zalog premoga. Če se bo vodostaj še znižal, bodo zmanjšali količino tovora na posamezni ladji, uporabili manjše barke ali del prevozov preusmerili na železnico.
Tiskovni predstavnik DB Cargo je dejal, da je železniški operater v stalnem stiku s strankami, ki jih prizadenejo nizki vodostaji na Renu, najbolj prometni evropski notranji plovni poti.
Toda tudi če podjetja najdejo alternativne dobavne poti, višji stroški še dodatno slabijo konkurenčnost evropske industrije v primerjavi z Azijo in Severno Ameriko.
"Nekatera plovila po celinskih vodah zaradi tehničnih omejitev ne bodo več mogla obratovati," je dejal Roberto Spranzi, član upravnega odbora Nemške zadruge za notranji vodni promet, ki zastopa okoli 90 ladij. Dodal je, da poslovanje otežujejo tudi visoke cene goriva.
Suša postaja vse hujša
Vodostaja Rena in Donave sta se znižala po izjemno vročem in suhem evropskem poletju, ko so območja visokega zračnega tlaka večkrat preprečila, da bi vlažni oblaki prinesli padavine in obnovili vodne zaloge.
Po besedah Davida Hannaha, profesorja hidrologije na Univerzi v Birminghamu, nastaja začaran krog: višje temperature povečujejo porabo vode pri rastlinah, izsušujejo tla, ta pa nato vpijejo skromne padavine, še preden lahko voda doseže rečna porečja.
"Podnebne spremembe ta proces še krepijo, saj zvišujejo osnovne temperature in povzročajo, da vroča in suha obdobja še učinkoviteje izsušujejo pokrajino ter zmanjšujejo pretoke rek," je dejal Hannah.
Na nekaterih odsekih Donave, druge najdaljše evropske reke, so vodostaji že padli na rekordno nizke ravni. To ovira plovbo tovornih bark v Romuniji in na Slovaškem ter zmanjšuje proizvodnjo električne energije v jedrskih elektrarnah.
Jedrske elektrarne zmanjšujejo proizvodnjo
Madžarska bo prvič v 44-letni zgodovini popolnoma ustavila obratovanje svoje edine jedrske elektrarne, kar bo predstavljalo velik preizkus za novega predsednika vlade Petra Magyarja. Država bo tako začasno izgubila približno 40 odstotkov svojih proizvodnih zmogljivosti za električno energijo, vlada pa bo morala povečati uvoz elektrike.
Madžarska vladajoča stranka je po Magyarjevih besedah parlament zaprosila za preložitev sej v tem tednu zaradi varčevanja z energijo. Ugasnili bodo dekorativno razsvetljavo v Budimpešti in na državnih stavbah, prostovoljno zmanjšanje proizvodnje v avtomobilski industriji in tovarnah baterij pa je nekoliko razbremenilo elektroenergetsko omrežje.
Romunski energetski sektor bo zaradi upada proizvodnje električne energije ostal v izrednem stanju skozi ves avgust, država pa bo med obdobji največje porabe zaprosila za pomoč sosednjo Ukrajino. Zaradi nizkega vodostaja Donave, ki otežuje hlajenje reaktorjev, bi lahko bila prisiljena ustaviti še drugi reaktor v jedrski elektrarni Cernavodă.
Letošnji vročinski valovi so prisilili tudi Francijo v zmanjšanje proizvodnje elektrike iz jedrskih elektrarn, ki predstavljajo temelj elektroenergetskega sistema zahodne Evrope. Elektrarne za hlajenje uporabljajo reke, kot sta Rona in Garona, vendar previsoke temperature vode ogrožajo rečne ekosisteme.
Bloomberg Mercury
Ob dolgotrajni suši je madžarska vlada prebivalce pozvala k varčnejši porabi elektrike in vode. Zaradi preobremenjenosti sistema je več tisoč prebivalcev mesta Szentendre severno od Budimpešte ostalo brez pitne vode.
"Če ne bomo spremenili svojega ravnanja, se bomo kmalu znašli v razmerah, podobnih puščavskim," je v petek dejal okoljski minister Laszlo Gajdos.
Gospodarska tveganja naraščajo
Tudi italijanska reka Pad, najdaljša reka v državi, še naprej upada pod zgodovinsko nizke ravni, kar povečuje zaskrbljenost glede namakanja kmetijskih površin in vdora slane morske vode v delto reke.
"Vročina in suša nedvomno predstavljata novo tveganje za gospodarsko rast," je dejal ekonomist pri ING Diba Carsten Brzeski. "Usihajoče reke povzročajo resnično gospodarsko škodo in hkrati jasno ponazarjajo izzive podnebnih sprememb."
Olajšanja za evropske reke po napovedih meteorologov še ni na vidiku. Po analizi meteorologa Matthewa Drossa iz družbe Vaisala bodo temperature po večjem delu evropske celine do začetka avgusta za dve do osem stopinj Celzija višje od dolgoletnega povprečja. Tudi dolgoročnejši vremenski modeli napovedujejo nadaljevanje območij visokega zračnega tlaka, zato večjih padavin, ki bi omilile sušo, najverjetneje ne bo vse do pozne jeseni.
"Obilnejše padavine lahko kratkoročno izboljšajo razmere, vendar bodo učinki verjetno le začasni, če bodo suha tla in območja visokega zračnega tlaka vztrajali," je sklenil Hannah.
.webp){kind=icon}
