V času inflacije in podnebnih sprememb je zamrznjena hrana vse pogostejša izbira – zaradi manj odpadkov, daljše obstojnosti in stabilnih cen.
V obdobju, ko inflacija pritiska na gospodinjske proračune, podnebne spremembe pa vplivajo na naš odnos do hrane, postaja zamrznjena hrana vse bolj priljubljena. Razlogi so jasni: ustvarja manj odpadkov, ima daljši rok uporabe in ceneje ohranja prehransko varnost. Čeprav je bila dolga leta obravnavana kot manj zaželena od sveže, nove raziskave kažejo, da se ta percepcija hitro spreminja – zlasti med tistimi, ki želijo kupovati pametneje in zavreči manj.
V poročilu Frozen in Focus, ki ga je junija 2025 objavila skupina Nomad Foods (v katero sodi tudi hrvaški Ledo), so predstavljeni zanimivi premiki v vedenju potrošnikov. Raziskava, izvedena med 7.512 odraslimi osebami iz Združenega kraljestva, Francije, Nemčije, Italije in Švedske, kaže, da zamrznjena hrana vse pogosteje ni več zadnja rešitev, temveč prvi korak k bolj trajnostnemu načinu življenja.
Tiha revolucija v kuhinji
Kar 47 odstotkov vprašanih potrošnikov je navedlo, da redno kupujejo zamrznjeno hrano, da bi zmanjšali količino zavržene hrane. Ta podatek prihaja v trenutku, ko se EU sooča z zaskrbljujočimi številkami – letno se zavrže 59 milijonov ton hrane, kar povzroči kar 252 milijard evrov ekonomskih izgub in ogromne količine emisij metana, toplogrednega plina, ki je v prvih 20 letih po izpustu kar 80-krat močnejši od ogljikovega dioksida.
Samo v Združenem kraljestvu je v letih 2021/2022 zavržena hrana povzročila za 18 milijonov ton emisij CO₂. Zato ni presenetljivo, da kar skoraj 60 odstotkov Britancev – po podatkih istega poročila – redno posega po zamrznjeni hrani prav zato, da bi zmanjšali odpadke. Sledijo Italijani s 50 odstotki, Francozi z 49 odstotki, medtem ko Švedi (43 odstotkov) in Nemci (44 odstotkov) prav tako kažejo pomembne spremembe v prehranskih navadah.
Zamrzovalnik kot orodje za trajnost in prihranek
Približno 29 odstotkov vprašanih pravi, da v zadnjih petih letih pogosteje uporablja zamrzovalnik. Razlog pa ni le trajnost, temveč tudi prihranek. Britanska kampanja Love Food Hate Waste ocenjuje, da lahko povprečno gospodinjstvo prihrani do 387 funtov letno zgolj z bolj učinkovito uporabo zamrzovalnika – denimo z zamrzovanjem presežkov hrane, ostankov ali celo kruha.
Kar 51 odstotkov potrošnikov načrtuje nakup hrane glede na to, kaj že imajo v zamrzovalniku, medtem ko si 35 odstotkov želi večji zamrzovalnik – ta želja je še posebej izrazita med mladimi, starimi od 18 do 24 let (kar 41 odstotkov). Hkrati 44 odstotkov ljudi meni, da je zamrzovalnik najbolj podcenjen aparat v kuhinji.
Zamrzovalnik ni več le prostor, kjer večina hrani pico za hitro večerjo. Vse pogosteje postaja pripomoček za načrtovanje obrokov, shranjevanje hranljivih živil in zmanjševanje odpadkov.
Približno 29 odstotkov vprašanih pravi, da v zadnjih petih letih pogosteje uporablja zamrzovalnik | Depositphotos
Zakaj ima zamrznjena hrana vse več smisla
Kar 63 odstotkov potrošnikov meni, da so zamrznjeni izdelki enako hranljivi kot sveži, medtem ko jih 21 odstotkov verjame, da so celo boljši. V Franciji je to prepričanje še posebej razširjeno – 72 odstotkov vprašanih meni, da zamrzovanje ne vpliva negativno na hranilno vrednost. Na drugi strani pa je v Nemčiji zaupanje med mladimi nižje: le 28 odstotkov vprašanih, mlajših od 25 let, verjame v hranilno enakovrednost zamrznjene in sveže hrane, medtem ko se ta številka pri starejših od 55 let dvigne na 73 odstotkov.
Znanost potrjuje takšna mnenja. Na primer, zamrznjen grah po sedmih dneh skladiščenja ohrani 30 odstotkov več vitamina C kot svež grah, shranjen v hladilniku.
Po raziskavi 28 odstotkov potrošnikov navaja, da z uporabo zamrznjene hrane prihranijo med 30 in 60 minut tedensko pri pripravi obrokov. Ta prihranek ni zgolj logističen, temveč tudi miselni – potrošniki zamrzovalnik vse pogosteje doživljajo kot pripomoček, ki jim olajša vsakodnevne odločitve, zlasti kadar jim primanjkuje časa.
Za 39 odstotkov potrošnikov je glavna prednost zamrznjene hrane možnost uporabe sezonskih živil skozi vse leto. V obdobjih vse bolj nepredvidljivih vremenskih razmer to pomeni dodatno vrednost za gospodinjstva, ki želijo raznoliko prehrano, ne glede na uvoz ali lokalne podnebne ekstreme.
Podjetje Nomad Foods je sprožilo pobudo "Move to -15 °C", s katero poziva prehrambeno industrijo, naj standardno temperaturo zamrzovanja zniža z –18 na –15 stopinj Celzija. Čeprav se razlika zdi majhna, podjetje trdi, da bi ta sprememba lahko prinesla do 10 odstotkov prihranka energije, in to brez kompromisov glede kakovosti hrane.
Pobuda je bila predstavljena na podnebni konferenci COP28 v Dubaju in je že prejela podporo več podjetij, ki se ukvarjajo z logistiko hladne verige. Cilj je zmanjšati emisije ne z drastičnimi ukrepi, temveč z optimizacijo sistemov, ki jih uporabljamo vsak dan.
Kar 63 odstotkov potrošnikov meni, da so zamrznjeni izdelki enako hranljivi kot sveži. Bloomberg
Trg, vreden 55 milijard evrov, želi postati bolj zelen
Industrija zamrznjene hrane v Evropi je vredna približno 55 milijard evrov, rast pa se bo v prihodnje nadaljevala – vendar ne več v smeri količine, temveč kakovosti in trajnosti. Zamrznjena hrana postaja vse bolj rešitev za zmanjševanje odpadkov, večjo dostopnost hranljivih jedi, lažje načrtovanje obrokov v gospodinjstvu ter razbremenitev dobavnih verig svežih živil.
V ospredju so tudi inovacije pri embalaži – manj plastike, več materialov, ki jih je mogoče reciklirati, in lokalizacija dobavnih poti.
Sprememba percepcije se šele začenja
Poročilo vseeno kaže, da le med sedem in 15 odstotkov potrošnikov povezuje zamrznjeno hrano s podnebno trajnostjo. To ponuja proizvajalcem prostor, da bolj jasno komunicirajo prednosti izdelkov, ki jih večina še vedno dojema kot "drugo izbiro".
"Zamrzovalnik postaja temelj učinkovitejšega, trajnostnega in hranljivega življenjskega sloga. Sprememba ni nujno drastična – dovolj je pametnejša odločitev," pravi izvršni direktor podjetja Nomad Foods, Stéfan Descheemaeker.
V času, ko je hrana vse dražja, podnebni izzivi pa vse resnejši, zamrznjena hrana ponuja preprosto, preverjeno in vse bolj cenjeno rešitev. Ne obljublja revolucije, a prinaša stabilnost. Ne zahteva odrekanj, a spodbuja spremembo. In to je ravno tisto, kar številni danes potrebujejo. Za širšo regijo je to priložnost, da se zamrznjena hrana končno neha dojemati kot nujno zlo in se začne prepoznavati kot trajnostna, pametna in dolgoročno smiselna izbira.
.webp){kind=icon}
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...