Nove carine zlato potisnile na novi rekord

Cene zlata postajajo bolj nestanovitne. V preteklem dnevu se je cena zlata povzpela na novi rekord. Za krajši čas je cena zlata dosegla 2.942 dolarjev za unčo, vendar se je nato cena znižala na 2.908 dolarjev. Nestanovitnost je poledica ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je uvedel carine na uvoz jekla in aluminija v ZDA. To je povečalo negotovost na svetovnih trgih.

Trump je v ponedeljek dejal, da bo zadnji krog carin, ki bo začel veljati marca, okrepil domačo proizvodnjo in prinesel več delovnih mest v ZDA. Opozoril je tudi, da bodo carine lahko tudi višje. Zlato je letos zraslo za približno 11 odstotkov in postavilo več zaporednih rekordov. V času Trumpovih ukrepov v trgovini in geopolitiki vse več vlagateljev zatočišče išče v zlatu, poroča Bloomberg.

Banke napovedujejo, da bo zlato doseglo tri tisoč dolarjev za unčo. V Citigroup so prejšnji teden sporočili, da pričakujejo, da bo zlato raven treh tisoč dolarjev doseglo v treh mesecih. Napetosti v globalni trgovini in trenja v geopolitiki večajo povpraševanje po zlatu. V JP Morganu ocenjujejo, da bo cena zlata ob koncu leta dosegla 3.150 dolarjev za 31,1-gramsko unčo.

"Dokler ne bomo videli jasnih politik ZDA, tako trgovinskih kot gospodarskih, bo to ustvarilo okolje za povečano nestanovitnost zlata," je dejal Joseph Cavatoni, tržni strateg za Severno Ameriko pri Svetovnem svetu za zlato (WCG). "Čeprav bi lahko videli rast cene zlata do tri tisoč dolarjev, pričakujemo, da bi lahko prišlo do nenehnih premikov, ki bi ceno vrnili nazaj." Povpraševanje po zlatu narašča, kažejo podatki WCG.

V zadnjem četrtletju leta 2024, ko je Trump zmagal na volitvah v ZDA, so se nakupi s strani centralnih bank medletno pospešili za 54 odstotkov na 333 ton, je izračunal WGC. Kitajska centralna banka je januarja že tretji mesec zapored povečala zaloge zlata, so pokazali uradni podatki. V WCG napovedujejo, do bodo centralne banke in vlagatelji v ETF sklade zaradi gospodarske negotovosti verjetno še naprej poganjali povpraševanje, ki podpira vlogo zlata kot varnega zatočišča pred tveganji.

V zadnjem trimesečju leta 2024 so najbolj nakupe zlata povečale Poljska, Indija, Kitajska, Kirgizistan in Uzbekistan. Največ sta ga prodala Singapur in Kazahstan. Največje zaloge ima Kitajska, sledita ji Japonska in nato ZDA. Banka Slovenije (BS) ima v svojih mednarodnih denarnih rezervah 3,2 tone zlata, ki so po trenutnih cenah vredne 257 milijonov evrov (na dan 31. 12. 2024), so sporočili iz slovenske centralne banke. Zlata ne hranijo v svojih sefih, so za Bloomberg Adria odgovorili iz BS.

Po podatkih ankete Central Bank Gold Reserves 2024 namerava 29 odstotkov od 70 vprašanih centralnih bank v prihodnjih 12 mesecih povečati svoje zlate rezerve, kar je najvišja raven, odkar so leta 2018 začeli izvajati to anketo, navajajo na spletni strani WGC.

Trgovci na londonskem trgu plemenitih kovin tekmujejo za izposojo zlata od centralnih bank, ki hranijo plemenite kovine v Londonu, so poročali v Reutersu. Analitiki in trgovci so ugotovili, da bo povpraševanje centralne banke v letu 2025 ostalo krepko in bo še naprej poganjalo cene. Centralne banke so leta 2024 tretje leto zapored kupile več kot tisoč ton, je v četrtletnem poročilu navedel WGC.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar