Evropa in ZDA skušata nadomestiti ruski uran

Evropska unija in Združene države Amerike iščejo načine za povečanje lastne proizvodnje urana, saj računajo na jedrsko energijo za zagotovitev zelenega prehoda. A pri tem ne želijo biti preveč odvisni od največje proizvajalke jedrskega goriva, Rusije, piše Bloomberg.

Rusko državno podjetje za jedrsko energijo Rosatom proizvede približno polovico vsega obogatenega urana na svetu, poleg tega ima v Rusiji vzpostavljeno celotno proizvodno verigo, vključno s štirimi obrati za obogatitev. Proizvodni cikel urana vključuje rudarjenje, pretvorbo rude v plin, obogatitev in končno sestavo v jedrsko gorivo. Rusija izvaža obogateni uran.

V Evropi uran bogatijo trije obrati konzorcija Urenco – eden v Združenem kraljestvu, eden v Nemčiji in eden na Nizozemskem – ter en obrat v Franciji, s katerim upravlja francosko podjetje Orano. V ZDA je v mestu Eunice v Novi Mehiki ena tovarna za bogatenje urana, ki je prav tako v lasti evropskega konzorcija Urenco, ta pa se zdaj pripravlja na 15-odstotno povečanje proizvodnih zmogljivosti. Toda te za bogatenje v Evropi in ZDA skupaj ne dosegajo ruskih, proizvodna veriga pa ni integrirana.

Urenco je drugi največji proizvajalec obogatenega urana na svetu in ima 30 odstotkov svetovnega trga ter polovico ameriškega. V podjetju verjamejo, da lahko s povečanjem zmogljivosti tako v ZDA kot v Evropi dosežejo ameriško povpraševanje po jedrskem gorivu. "Povečana proizvodnja iz Urenca bi zadostovala za pokritje vrzeli v ruskem uvozu," je za Bloomberg komentirala Karen Fili, izvršna direktorica Urencove podružnice v ZDA.

Težje, kot se zdi

Nadomeščanje ruskega urana je precejšen zalogaj glede na tržni delež Rosatoma. Evropa dobi približno 30 odstotkov svojega obogatenega urana iz Rusije, ZDA pa z Rosatomovim uranom poganjajo okoli četrtino svojih 92 reaktorjev.

Kljub 15-odstotnemu povečanju Urencovih zmogljivosti v mestu Eunice "ni dovolj neruskega obogatenega urana za oskrbo svetovnih reaktorjev", je za Bloomberg dejal Dan Poneman, nekdanji namestnik ameriškega ministra za energijo, ki je zdaj glavni izvršni direktor Centras Energy Corp. "Ni niti približno [dovolj]." Nadomeščanje ruskih virov bo trajalo vsaj pet let, pravi.

Povod za zmanjšanje odvisnosti od Rosatoma je bila ruska invazija v Ukrajini, ki je države Zahoda vodila v uvedbo sankcij proti Rusiji. A sankcije se niso dotaknile Rosatoma, saj bi prepoved uvoza ruskega obogatenega urana bolj škodila uvoznicam, ki bi bile morda prisiljene ustaviti svoje reaktorje, kot ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.

Ameriški predsednik Joe Biden in kanadski premier Justin Trudeau sta se marca zavezala razpršitvi dobavne verige jedrskega goriva z "enako mislečimi zavezniki" in k boljšemu usklajevanju pretvorbe, obogatitve in izdelave goriva. Nedolgo zatem sta se načrtu pridružili tudi Francija in Združeno kraljestvo.

Bloomberg

 

Geopolitične prepreke

Doslej so zahodne vlade in podjetja sprejele približno 20 milijard dolarjev naložb, vendar je načrt kompleksen, saj vključuje rudarjenje in pretvorbo v Kanadi, obogatitev pri evropskem konzorciju in končno izdelavo jedrskega goriva v ZDA, kjer ima sedež podjetje Westinghouse, od katerega gorivo kupuje tudi edina slovenska jedrska elektrarna v Krškem.

Kanadsko podjetje Cameco Corp., največji proizvajalec uranove rude v Severni Ameriki, načrtuje nakup deleža v družbi Westinghouse, ki bi podjetje ovrednotil na okoli osem milijard dolarjev, obenem pa omogočil določeno stopnjo integracije dobavne verige. Kanada ima tretje največje zaloge urana na svetu in je četrta največja proizvajalka rude, ki med drugim napaja reaktorje v ZDA in Evropi.

Francoski Orano je načrtoval 30-odstotno povečanje zmogljivosti obogatitve urana do leta 2028, a je te načrte prekrižal vojaški udar v Nigru, nekdanji koloniji Francije, kjer je pet odstotkov svetovnih zalog urana.

Medtem ko Rosatom zasmehuje napore Zahoda, rekoč da gre za ustvarjanje Frankensteinove pošasti, cena urana raste. Napori po razogljičenju vodijo države v povečevanje zmogljivosti svojih jedrskih reaktorjev. Promptna cena za triuranov oktaoksid (U3O8), v angleščini poznan pod imenom yellowcake, ki ga predelovalci rude pošiljajo v obrate za pretvorbo, je dobrih 58 dolarjev za funt urana. Od julija 2021 je narasla za okoli 90 odstotkov.

Mednarodna agencija za energijo (IEA) ocenjuje, da se morajo globalne jedrske zmogljivosti do leta 2050 podvojiti v primerjavi z ravnijo iz leta 2020, da bi dosegli cilje neto ničelnih izpustov ogljikovega dioksida. Da bi dosegli cilj IEA, bodo reaktorji po vsem svetu, vključno z Rusijo, potrebovali približno 80 odstotkov več urana do leta 2040 ali približno 112.300 ton letno, pravijo v Svetovnem jedrskem združenju.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar