Bi vlada z majhnimi modularnimi reaktorji lahko zamenjala Nek 2?

Jedrska tehnologija mora imeti mesto v ogljično nevtralni prihodnosti Evrope, je ob robu zasedanja voditeljev Evropske unije (EU) v Bruslju pred tedni zagotovil slovenski premier Robert Golob. Po njegovih besedah je v slovenskem nacionalnem interesu, da bo jedrska tehnologija sestavni del zakonodajnega predloga Evropske komisije o okolju prijaznih tehnologijah. "Ne nujno kot tista, ki jo vsa Evropa omenja kot nosilno, zagotovo pa ena od tistih, ki so dovoljene znotraj okvira pomoči za ogljično nevtralno tehnologijo," je dejal ob vse pogostejši polemiki, ali Slovenija potrebuje drugi blok Nukelarne elektrarne Krško (Nek 2).

Debati o tem se vlada ne bo mogla izogniti. Čeprav je bila življenjska doba Neka podaljšana za 20 let, to po mnenju strokovnjakov ne pomeni, da lahko odlašamo z odločitvijo o tem, kje bomo energijo pridobivali po letu 2043. Še preden bo ugasnil Nek, bo z delovanjem prenehala tudi termoelektrarna v Šoštanju (Teš).

Vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan Luka Snoj meni, da se Sloveniji zelo mudi z odločitvijo glede morebitnega drugega bloka Neka. "Glede na relativno ambiciozne cilje za razogljičenje in dolgotrajne postopke umeščanja zahtevnih objektov v prostor, glede na načrte za zaprtje Teša v roku desetih let in glede na to, da je naša družba zelo odvisna od neprekinjene dobave električne energije ter da se bo povpraševanje po električni energiji (zaradi elektrifikacije prometa in ogrevanja) še povečalo, se zelo mudi," ocenjuje za Bloomberg Adria.

Glede na izkušnje po svetu bi bila gradnja lahko zaključena v šestih letih, odvisno od izvajalca in tehnologije ter morebitnih zapletov pri gradnji. Umeščanje v prostor lahko traja od treh let do nekaj desetletij, "odvisno od politične volje ter izkušenosti in sposobnosti izvajalca", pravi Snoj.

FMF

 

Prepričan je, da je jedrska tehnologija po vseh merilih ea najčistejših in trajnostnih načinov proizvodnje električne energije. Do podobnih ugotovitev je prišel tudi skupni raziskovalni center (angl. Joint Research Centre), ki je strokovno oziroma znanstveno posvetovalno telo Evropske komisije. Premier Golob je sicer ocenil, da je razlog za zamik časovnice morebitne izgradnje drugega bloka tudi to, da v "Evropi nimamo prave jedrske industrije, zato je težko načrtovati". Snoj se strinja, da je jedrska industrija v Evropi že doživela boljše čase in res ni v najboljši kondiciji. A to bi se lahko s primerno politiko in odnosom do jedrske energije spremenilo. Gledano s tehnološkega vidika so vse tehnologije – francoska, ameriška, južnokorejska, ruska, kitajska – zrele, dobre in primerne za proizvodnjo elektrike za morebitni drugi blok.

"Ker gre za izjemno dolgoročno investicijo in posledično dolgoročen odnos (vsaj 80 let) s to tehnologijo in državo proizvajalko, je enako, če ne celo bolj pomembno, da imamo s to državo dobre odnose, da si delimo enake ali vsaj podobne vrednote in da imamo namen s to državo dolgoročno sodelovati."

Realna možnost zamenjave

Čeprav je prejšnja vlada storila korak proti izgradnji drugega bloka, sedanja vlada ne skriva, da drugi blok Neka ni nujno njena prva izbira, ko govorimo o prihodnjih virih električne energije. Minister Bojan Kumer je večkrat poudaril, da ne obstaja nobena analiza, da bi bila za Slovenijo primerna samo nova velika jedrska elektrarna. Napovedal je preučitev možnosti uporabe majhnih modularnih reaktorjev. Če bomo Nek ustavili po letu 2043, bi bila realna možnost, da tega nadomestimo z omenjeno tehnologijo, meni Snoj, saj takrat že lahko pričakujemo polno razvit trg malih modularnih reaktorjev.

V sredini februarja se je vodstvo Inštituta Jožef Stefan sestalo s pomurskimi župani, s katerimi so med drugim govorili o ideji majhnega jedrskega reaktorja v Pomurju kot možnega vira energije prihodnosti. Prednost tovrstnih malih reaktorjev naj bi bila v standardizaciji in v tem, da bi reaktor lahko v tovarni izdelali v celoti, ga pripeljali na lokacijo in bi še isti dan lahko deloval, je za Vestnik dejal Sebastian Pleško, raziskovalec z inštituta.

Za primer je navedel reaktor ameriške družbe Westinghouse Electric, imenovan eVinci. Ta naj bi bil dovolj majhen, da njegova dostava ne bi terjala velikih logističnih naporov. Imel bo proizvodno kapaciteto pet megavatov električne energije in 13 megavatov toplotne energije. Mikroreaktor eVinci bi na letni ravni proizvedel za slabih 44 tisoč megavatnih ur električne energije, kar naj bi zadostovalo za pet tisoč gospodinjstev. Poleg tega bi lahko tehnologijo izkoristili še za druge namene, kot je proizvodnja električne energije in toplote, saj bi ga bilo mogoče uporabljati tudi kot raziskovalni reaktor.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar