Presenetljivo zmanjšanje proizvodnje nafte s strani Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) in njenih zaveznic je povzročilo šok na finančnih trgih, cene surove nafte pa so se zvišale najbolj v zadnjem letu. Zdaj ko se je razburjenje začelo umirjati, se poraja ključno vprašanje: Ali se bo rast cen obdržala ali razblinila?
Banke, od Goldman Sachs do RBC Capital Markets, so takoj po zmanjšanju proizvodnje zvišale svoje napovedi o cenah nafte. Vendar številni trgovci še vedno menijo, da bodo slabši gospodarski obeti preprečili nadaljnjo rast cen. Tudi kazalniki povpraševanja začenjajo kazati opozorilne znake.
To bi lahko bil končni preizkus, kaj je za trg pomembnejše: manjša ponudba ali slabše povpraševanje. To bo verjetno prineslo več negotovosti glede smeri gibanja cen, kar bo zapletlo položaj ameriške centralne banke Federal Reserve in svetovnih centralnih bankirjev v njihovem nenehnem boju proti inflaciji.
Preberi še
Proizvodnja nafte dol, cena gor: Kaj lahko naredi Biden?
Biden bo morda ponovno sprostil nafto iz ameriške strateške rezerve.
03.04.2023
"Trenutno je zelo težko trgovati na tem trgu," je dejala Livia Gallarati, višja analitičarka v podjetju Energy Aspects. "Če ste trgovec, ste razpeti med dogajanjem na makroekonomski ravni in osnovnim dogajanjem. To sta dve različni smeri." Ena stvar je gotova: Potrjen je bil pomemben premik nadzora nad trgom v roke Savdske Arabije in njenih zaveznikov, kar bi lahko imelo velike posledice za geopolitiko in svetovno gospodarstvo.
"Nepričakovano zmanjšanje porabe OPEC je že sprožilo strahove pred ponovnim povečanjem inflacije," je dejal Ryan Fitzmaurice, vodilni trgovec pri borznoposredniški družbi Marex Group. Po njegovih besedah se bodo v prihodnjih mesecih "ponovne skrbi glede inflacije le še povečale".
Poletno povpraševanje
Zmanjšanje proizvodnje bo začelo veljati šele maja, posledice pa se bodo najverjetneje čutile v drugi polovici leta. Takrat povpraševanje po nafti običajno doseže svoj sezonski vrh, deloma zaradi živahne poletne vozne sezone v Združenih državah Amerike (ZDA). Prav tako se pričakuje, da se bo takrat začelo ponovno odpiranje kitajskega gospodarstva, kar bo še dodatno povečalo povpraševanje.
Običajno bi OPEC želel izkoristiti razmah porabe za čim večjo prodajo na trgu. Zmanjšanje namesto tega pomeni, da se kartel zadržuje. To sproža razpravo o tem, ali bo poteza povzročila dvig cen nafte na sto dolarjev za sod ali se kartel in njegovi zavezniki namesto tega pripravljajo na poletje z majhno porabo, ki bo zaznamovano z recesijo.
"Čeprav se rezi OPEC+ na splošno obravnavajo kot spodbudna novica, se pojavljajo tudi pomisleki glede napovedi povpraševanja," je dejal Warren Patterson, vodja strategije za surovine pri ING. "Če bi bila organizacija OPEC prepričana o močnih obetih glede povpraševanja v letošnjem letu, ali bi res čutila potrebo po zmanjšanju ponudbe?"
Gibanja na svetovnih trgih goriv pritrjujejo skepsi glede povpraševanja. Medtem ko so cene nafte rasle, so bila gibanja pri rafiniranih proizvodih manj izrazita, kar je zmanjšalo marže rafinerij v Evropi in ZDA. V Aziji so cene dizelskega goriva, ključnega izdelka za rafinerije, pokazale na povečano zaskrbljenost zaradi upočasnitve rasti, saj so naročila upadla na najnižjo raven po novembru.
Povečane zaloge
V prvem četrtletju so bile komercialne zaloge nafte v državah OECD po ocenah ameriške uprave za energetske informacije približno osem odstotkov višje od lanskih. To je precej velika rezerva in znak šibke porabe, ki je v zadnjih mesecih pestila trg. Naftni trgovci so zaman čakali, da se bo pokazalo rusko zmanjšanje proizvodnje, ki je bilo obljubljeno za marec. Vendar ni bilo nobenih znakov, da bi se manjša ruska proizvodnja pokazala v edinem merilu, ki je pomembno za svetovne trge s surovo nafto – v številu sodov, ki zapustijo državo.
V zadnjem tednu marca so pošiljke surove nafte iz ruskih pristanišč dosegle novo najvišjo vrednost in presegle štiri milijone sodov na dan. To je 45 odstotkov več od povprečja v osmih tednih pred vdorom ruskih enot v Ukrajino, k temu pa je prispevala tudi preusmeritev približno 500 tisoč sodov na dan, ki so jih od januarja po cevovodih dobavljali neposredno na Poljsko in v Nemčijo.
* Prevedla Janja Zalar.