.webp){kind=icon}
Plinsko polje v Groningenu na Nizozemskem je največje najdišče plina v Evropi in deseto največje na svetu. Ocenjene rezerve polja štejejo okrog 450 milijard kubičnih metrov plina, kar bi lahko preskrbelo celotne evropske energetske potrebe za eno leto. Ob trenutnih cenah energentov bi bile te rezerve lahko vredne okrog 450 milijard dolarjev oziroma dobrih 430 milijard evrov, pravijo analitiki.
Glede na energetsko krizo, ki so jo sprožile ruska invazija na Ukrajino in posledične sankcije proti Rusiji, bi se zajetne domače rezerve naravnega plina zdele kot priročen nadomestek ruskega plina. Evropska unija se namreč skuša od začetka vojne karseda hitro ločiti od uvoza iz Rusije, ki predstavlja okrog 40 odstotkov evropske porabe plina. Toda dogaja se prav nasprotno: plinsko polje v Groningenu, ki je začelo obratovati leta 1963, se z naslednjim letom zapira.
Potresna nevarnost
Zaprtje je logičen zaključek dolgoletnega zmanjševanja obratovanja najdišča. Polje se nahaja na potresno nevarnem območju, izčrpavanje pa je od 80. let dalje povzročilo že stotine potresov.
Bloomberg
Trenutno načrtovana proizvodnja do konca septembra letos je 4,6 milijarde kubičnih metrov, kar je dodatno znižanje januarske napovedi 7,6 milijarde kubičnih metrov. Na vrhuncu proizvodnje leta 1976 je polje črpalo 88 milijard kubičnih metrov, še pet let nazaj okrog 30 milijard kubičnih metrov na leto.
Pozivi industrije k začasnemu ponovnemu zagonu, zadržanost politike
Nizozemski svet za rudarstvo, ki ga sestavljajo neodvisni svetovalci na področju energetike, je nizozemski vladi predlagal povečanje proizvodnje plina v Groningenu.
V pismu so pojasnili, da bi bilo vredno razmisliti o izrednem ukrepu uporabe polja za napolnitev skladišč za zimo v luči napovedane prekinitve ruske dobave do konca leta. Poleg evropskih načrtov glede prekinitve ruskega uvoza je prejšnji teden ruski Gazprom napovedal ustavitev dobave plina, ker ga nizozemski naftni trgovec GasTerra ni želel plačevati v rubljih. Do oktobra letos, ko poteče pogodba z Gazpromom, naj bi to povzročilo izpad dveh milijard kubičnih metrov plina.
GasTerra in operater energetskega omrežja Gasunie prav tako opozarjata, da se v zadnjih letih zaradi zmanjševanja kapacitet v Groningenu Nizozemska spopada s povpraševanjem, ki ni kos ponudbi.
Bloomberg
Nizozemska vlada, ki jo vodi premier Mark Rutte, ponovnega zagona črpanja v Groningenu ne načrtuje; to možnost omenjajo le kot zasilni izhod v skrajni sili. Intenzivno črpanje prejšnjih let je na bližnjih mestih pustilo preveč posledic in še vedno ostaja precej jeze med lokalnim prebivalstvom. Lokalna oblast je opozorila, da bi povečanje proizvodnje v Groningenu lahko vodilo do družbenih nemirov.
Za zagon produkcije v Groningenu sicer ni večjih logističnih ovir; črpanje do 20 milijard kubičnih metrov plina bi bilo "kot prižig stikala", pravi Rene Peters iz energetske raziskovalne organizacije TNO. "Ovira je politična volja."
Plinsko polje v Groningenu je skupni projekt družb Shell in Exxon Mobil, solastnik je tudi nizozemska država.
