Cena zemeljskega plina, ki je eden glavnih gradnikov cene elektrike v Evropi, je od decembrskega vrha upadla za 38,7 odstotka. Za megavatno uro plina z dobavnim rokom energa meseca je na nizozemskem vozlišču TTF treba odšteti 92 evrov – to je skoraj dvakrat manj od evropske kapice na ceno plina. Bodo nižje cene plina vsaj začasno stabilizirale cene elektrike?
"V Evropi imamo napačen model regulacije cen energentov," je septembra v intervjuju dejal Jože P. Damijan, redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti. "Pred 20 leti so se cene plina vezale na cene nafte, kar je pomenilo cenovno stabilnost. Nato je Evropa liberalizirala trg in dala cene plina na borzo, kjer se sedaj oblikujejo. To pomeni, da so cene sedaj zelo nihajne, odvisne od finančnih špekulacij."
Zgrešeno je tudi oblikovanje cen elektrike, poudarja Damijan. "Te danes niso odvisne od tega, kolikšen je strošek proizvodnje električne energije v eni državi, ampak nanje vpliva mejna, zadnja elektrarna, ki še lahko zadovolji celotno povpraševanje," pojasnjuje ekonomist. "Zadnje, mejne elektrarne so običajno tiste, ki delujejo na plin ali premog. Zraven pa so še CO2-kuponi. Ceno elektrike tako v 70 odstotkih določa cena plina, ki se oblikuje na borzi." Nižje cene plina bi posledično morale vplivati tudi na nižje cene električne energije v Evropi.
Preberi še
Damijan: 'V Evropi imamo zgrešen model regulacije cen energentov'
O energetski krizi in prihodnosti Evrope smo se pogovarjali z ekonomistom in profesorjem na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Jožetom P. Damijanom.
17.09.2022
Kljub eksploziji na zadnjem ruskem plinovodu v Evropo pretok nemoten
Incident naj bi se zgodil med načrtovanim vzdrževanjem.
21.12.2022
Evropska kapica na ceno plina bi lahko stabilizirala cene elektrike, meni Pietro Rabassi, direktor za srednjeevropske trge pri Nord Poolu, vodilni borzi električne energije v Evropi. Rabassi dodaja, da cenovnim omejitvam ne sledijo ukrepi zmanjševanja potrošnje. Evropski in specifični ukrepi posameznih držav Evropske unije (EU) bi morali biti začasni, "ne morejo pa biti nekakšna reforma energetskega trga, saj bi slednja potrebovala več časa za pripravo, pa tudi širši dialog z deležniki", meni sogovornik. "Ustrezna ukrepa bi bila zmanjšanje potrošnje in diverzifikacija virov plina."
Povišane cene elektrike so trenutno posledica visokega povpraševanja zaradi nizkih temperatur in razpoložljivosti virov, kot so veter, voda, premog in jedrska energija. "To kaže, da trgi delujejo, saj odražajo tržne temelje ponudbe in povpraševanja," pojasnjuje Rabassi.
Evropski plinohrami so po podatkih Gas Infrastructure Europe sicer napolnjeni do 85 odstotkov.
Intervju s Pietrom Rabassijem si lahko v celoti ogledate v zgornjem videu.
.webp){kind=icon}
