Mariča Lah: Cena elektrike mora biti zamejena na 180 evrov

Gospodarstveniki so od vlade pričakovali zgornjo omejitev cen električne energije pri 180 evrih na megavatno uro, do česar pa ni prišlo. Omejitev cene je dinamična, vezana na cene na nemški borzi, kjer so zaradi visokega povpraševanja po energentu za leto 2023 cene ponovno poskočile. Omejitev marž za trgovce z električno energijo na slovenskem trgu je zato ob takšnih cenah elektrike le kozmetičen popravek.

"Omejitev cene električne pri 180 evrih na megavatno uro je ukrep, ki ga Evropska komisija dopušča," je za televizijo Bloomberg Adria povedal Marko Lotrič, direktor podjetja Lotrič Meroslovje in član Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Slovenije. "Upam, da bomo državni zbor pred sprejemom vladnega zakona uspeli prepričati, kako pomembna je cenovna kapica za mala in srednja podjetja." Po Lotričevih besedah bi s takšnim ukrepom za naslednje leto rešili vsa slovenska podjetja z izjemo okoli 500 podjetij, ki presegajo prag za enostavno pomoč, kot jo določa zakon o pomoči gospodarstvu – ukrep, za katerega Lotrič priznava, da bo podjetjem pomagal kljub dodatnim administrativnim vložkom.

Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije, pa je pesimistična glede možnosti, da bi državni zbor korenito posegel v besedilo vladnega zakona. "Se pa sprašujemo, zakaj slovenska vlada ni vztrajala pri podobnem ukrepu zamejitve cen, kot ga ima na primer Nemčija."

"Kapica pri 180 evrih za megavatno uro električne energije izhaja iz preračuna slovenskih podjetij, ki bi pri tej ceni še vedno lahko poslovala pozitivno," je v pogovoru za našo televizijo dejala Lah. "Drugi razlog pa je v tem, da je Evropski svet 6. oktobra z uredbo o nujnem posredovanju zaradi visokih cen predlagal takšno omejitev, ki pa je očitno Evropska komisija ni posvojila." Vlada je sicer zamejila maržo trgovcev z elektriko, a le v višini deset evrov na megavatno uro, pravi Lah, ki še dodaja, da se je vlada v pogajanjih z gospodarstvom vseskozi izmikala ukrepu cenovne kapice.

Depositphotos

 

"Podjetja danes dobivajo ponudbe od 420 evrov za megavatno uro elektrike navzgor," navaja Lah. "Nekatera podjetja pa ponudb sploh ne dobijo, enako velja za šolstvo, zdravstvo in javne ustanove." Ponujena cena je vsaj šestkrat višja od cene elektrike v letu 2021. Lah zato pričakuje, da se bodo naslednje leto maloprodajne cene povišale in dodatno podžgale inflacijo, slovenska podjetja pa bi se lahko začela srečevati z likvidnostnimi težavami in izgubo mednarodne konkurenčnosti. Tega ne bi mogla omejiti niti državna pomoč v trenutni obliki, ki bi podjetjem subvencionirala za okoli sto evrov na megavatno uro elektrike.

Po Lotričevih navedbah kar 65 odstotkov slovenskih podjetij še nima podpisanih pogodb za dobavo električne energije v naslednjem letu. To pomeni, da bo več kot sto tisoč podjetij moralo pridobiti ponudbo in skleniti pogodbo do konca leta. "Dobavitelji situacijo rešujejo s pomočjo masovnih ponudb obstoječim odjemalcem," pravi Lotrič, ki dodaja, da so podjetja stisnjena v kot po principu "vzemi ali pusti" in da bo nekaj podjetij zagotovo tvegalo s sprotnim nakupom v naslednjem letu, kar se lahko izkaže tako za zmagovalno kot za porazno strategijo.

Poleg uredbe o zamejitvi cen električne energije so gospodarska združenja odrekla podporo tudi 1,2 milijarde evrov težkemu svežnju pomoči, ki bi podjetjem v naslednjem letu zagotovil subvencije za povišane stroške električne energije in plina. "Kljub subvencijam bodo podjetja plačevala mnogokrat višjo ceno električne energije kot njihovi konkurenti v sosednjih državah," so sporočili podpisniki izjave.

Celotna intervjuja si lahko ogledate v zgornjem videu.